14-letna Nadia Ilse si je tako mlada dolgo želela le eno: povsem spremeniti svoj videz, četudi bi morala za to prestati več nikoli povsem varnih plastičnih operacij ter pozneje prenašati povsem nepotrebne, vendar hude bolečine. Najstnica je imela namreč velike težave s samopodobo, saj so se njeni vrstniki iz njenega videza dan za dnem neusmiljeno norčevali. "Govorili so, da imam največja ušesa, kar so jih kdajkoli videli, ter me klicali Dumbo in slonja ušesa. Delala sem se, da mi za njihove besede ni mar, čeprav mi je seveda bilo. Zelo so me bolele," pripoveduje. Zbadanje vrstnikov je postalo tako hudo, da je morala nenehno zadrževati solze. "Poskušala sem jih zadrževati, kolikor sem lahko. Po navadi sem nato jokala na poti domov iz šole ali zvečer v postelji."

Toda septembra se bo 14-letnica v šolo vrnila povsem spremenjena, saj je junija prestala kar tri plastične operacije: in sicer ušes, brade in nosu. Če jo bodo vrstniki sedaj končno sprejeli, pravi, da jim je pripravljena odpustiti vse. Mnogi njeno mati Lyndo vseeno obsojajo, ker je svoji hčerki kaj takega dovolila. Toda ta dolgo sploh ni vedela, kaj se dogaja. Nadia je že zelo mlada namreč razumela, da se spopada s kopico drugih težav, saj je izgubila službo, poleg tega pa skrbela še za devetletnega sina s cerebralno paralizo. Svoje nenavadno obnašanje je zato doma vedno pripisovala migrenam. Ko je materi nekega dne končno zaupala, kaj jo muči, je bila ta skrušena. "Nikoli nisem vedela, da ji je tako težko," pravi. Njena hči si je že dolgo želela svoj videz spremeniti tudi s plastično kirurgijo, vendar se je Lynda zavedala, da je takšna rešitev precej skrajna. A po letu dni prepričevanja se je hčerkinim željam vseeno vdala, posebno ker je bila nepridobitna organizacija, ki pomaga otrokom, žrtvam nasilja vrstnikov, pripravljena plačati račun. "Na koncu sem odločitev prepustila Nadii. Tako dolgo me je prosila, da ji omogočim operacijo ušes, da sem spoznala, kako močno si tega res želi, ter jo začela podpirati."

Plastične operacije pri tako mladih ljudeh so seveda sporne, toda Lynda pravi, da tudi krive zobe pri otroku popravimo z zobnim aparatom. Ta dva posega seveda nista primerljiva in tudi ne enako zahtevna, toda newyorški plastični kirurg dr. Thomas Romo, ki je vse tri operacije opravil in je hkrati predsednik organizacije, ki je dekletu vse posege sploh omogočila, pravi, da tega niso storili, ker bi na tak način želeli spremeniti obnašanje njenih vrstnikov. "Operacijo smo ji omogočili, ker je bil videz njenih ušes deformacija, ki jo je bilo mogoče popraviti. Če bo to hkrati ustavilo nasilje njenih vrstnikov, še bolje." Operaciji nosu in brade je pozneje predlagal, da bi njen obraz postal še bolj harmoničen. Toda psihologi trdijo, da je tak način pomoči otrokom, ki jih vrstniki dražijo zaradi njihove zunanjosti, slab. Ameriška psihologinja Vivian Diller pravi, da je to zelo kratkoročno reševanje težav. "Mladim ljudem dajemo občutek, da je potrebno, da bi se vključili v družbo, storiti nekaj izrazitega. Če kirurško spremenimo žrtev nasilja vrstnikov, poleg tega tako ustvarjamo prepričanje, da je bila pravzaprav kriva žrtev, ne pa kultura, ki je določene mlade spremenila v nasilneže." To razumeta tudi Nadia in njena mati. "Oni (nasilneži) so tisti, ki so me prisilili, da sem se odločila za poseg," pravi Nadia. "Oni so se norčevali iz mojih ušes, brade in nosu. Če ne bi bilo njih, se za operacijo ne bi odločila." Čeprav je Nadia sedaj videti povsem drugače, njena mati dobro razume, da to še ni rešitev vseh njihovih težav. Svoji hčeri bo omogočila tudi obisk pri psihologu, ki ji bo lahko dejansko pomagal preboleti in sprejeti leta zelo bolečih trenutkov.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na