Jessie J je čedalje bolj priljubljena angleška pevka in tekstopiska. Čeprav ima komaj 24 let, je nedavno že izdala svojo avtobiografijo, to pa zato, ker je zaradi svojega zdravstvenega stanja v tako kratkem času preživela že marsikaj – to pa je želela deliti s svojimi oboževalci.

“Prvič se je nekaj zgodilo, ko smo bili na izletu v gozdu. Vračali smo se k avtu, ko sva z očetom začela tekmovati, kdo bo do njega pritekel prvi. Toda sama sem se zgrudila. Ker sem znala biti velikokrat precej dramatična in trapasta, je oče najprej pomislil, da se šalim. Toda jaz se nisem mogla premakniti, nisem mogla dihati.“ Tako je Jessie J opisala prvi dogodek, ki jo je pripeljal v zdravniške ordinacije, kjer je pozneje preživela še veliko časa. Takrat je imela šele sedem let in na poti v bolnišnico je bila prestrašena in zmedena. “Zelo grozljivo je lahko, če se najprej počutiš povsem dobro, nato pa se zgodi nekaj takega.“ Zdravniki so hitro ugotovili, da ima težave s srcem.

Pevka, ki bi skoraj umrla že ob rojstvu, saj jo je okoli vratu stiskala popkovina, je vse tegobe po svojih besedah prestala veliko lažje, ker ji je ob strani vedno stala res čudovita družina. Tudi njen oče je imel težave s srcem, zato se je lahko z njo o tem veliko pogovarjal, jo tolažil, ko se je počutila nenavadno, ter ji pojasnjeval, kaj se ji sploh dogaja. Tudi on je imel motnje srčnega ritma oziroma WPW-sindrom, zaradi katerega je občasno občutil tahikardijo, srčni utrip, ki je veliko hitrejši od normalnega. “Velik del svojega otroštva sem preživela na beta blokatorjih, zdravilih, ki uravnavajo ritem srca,“ pripoveduje Jessie. "Toda eden od stranskih učinkov je bil prenizek krvni pritisk. Zaradi tega sem pogosto padala v nezavest in imela napade. Bila sem bolehno in suhceno dekle, nenehno sem bila v bolnišnicah. Moja koža je bila zelenkasta, videti sem bila bolna. Moje oči so bile udrte, zobje preveliki, v čopu so bili približno štirje prameni. Bilo je žalostno.“

Žal njeni sošolci niso bili vedno zelo razumevajoči. “Bilo je nekaj otrok, ki so bili prav nesramni. Ko sem napisala pesem o tem, se nisem prav nič zlagala. Znali so mi spodmakniti stol, vame so metali kamenje. Nikoli se me sicer niso lotili prav fizično, toda včasih besede bolijo bolj kot modrice,"  je razkrila. Poleg tega je imela učitelja glasbe, ki je ni maral, medtem ko je ona že zelo kmalu ugotovila, da je prav glasba njena največja ljubezen. Ni je želel sprejeti niti v šolski zbor, toda Jessie ni pustila, da bi jo to potrlo. Petje je postalo njena prostočasna aktivnost, ki se ji je posvečala, kadar se je le lahko. Med enim takšnih izobraževanj je tedaj spoznala celo Adele, s katero sta si skupaj velikokrat privoščili malico ter si med tem časom kazali pesmi, ki sta jih napisali. Poleg glasbe ji je moči dajalo tudi spoznanje, do katerega je prišla, ko je toliko časa preživela po bolnišnicah. Ugotovila je, da obstaja kopica otrok, ki so tako mladi še na slabšem kot ona. Za vedno ji je denimo ostal v spominu 11-leten deček, ki ga je čakala presaditev srca. “Spomnim se, da sem se zbudila sredi noči in ga slišala moliti. Prvič sem dejansko slišala, kako nekdo prosi za svoje življenje. Bil je na kolenih, iz njega je visela kopica cevk, on pa je molil. Naslednji dan je umrl.“

Njo je najbolj grozljiva preizkušnja presenetila nekaj let pozneje, ko je med konci tedna delala v trgovini z igračami. Zdelo se ji je, da njeno desno roko in nogo prebada na tisoče iglic. Nekaj minut je poskušala bolečino ignorirati, vendar je spoznala, da ne ponehava. “Poklicala sem očeta, ki mi je naročil, naj grem takoj v bolnišnico. Mislila sem, da imam srčni napad. Nisem mogla dobro vdihniti. Ne vem, kako mi je uspelo, da sem šla na vlak in prispela do svojega zdravnika. V tem času me je že začelo boleti v prsih, nisem čutila desne roke, nisem mogla premikati desne strani ustnic, vid na mojem desnem očesu je postal zamegljen.“ Zdravnik je dejal: “Ne želim vas prestrašiti, toda poklical bom reševalno vozilo, saj mislim, da ste doživeli manjšo kap.“ V bolnišnici je ostala dva tedna in pol ter potrebovala kar še nekaj mesecev, da je res okrevala.

Danes je njeno zdravje veliko boljše, poleg tega je srečna, ker se ukvarja s kariero, ki jo veseli. “Danes sem dobro, le ko sem utrujena, čutim, da me desna stran bolj boli, poleg tega imam od takrat pod roko ukleščen živec. Toda moje zdravje ni več tako slabo, kot je bilo. Niti približno. So pa trenutki, ko moram biti bolj pozorna, da dovolj pazim nase, da se ne naprezam. Ne smem pozabiti na svoje stanje. Ko sem utrujena, moram počivati. Jemljem vitamine in poskušam zase skrbeti, kolikor lahko. Toda ne morem biti vedno zdrava in ko mi ni dobro, moram nekoga razočarati, saj imam po navadi  predvidene delovne obveznosti prav vsak dan.“ To, da je pri njenem delu ne more nihče zamenjati in da zahteva toliko truda, zanjo pomeni velik pritisk. Ve, da mora najprej misliti na svoje zdravje, toda hkrati si želi dati svojim oboževalcem čim več nastopov, kot jih še niso videli.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na