Brownova si niti mislila ni, da bi lahko želja po lepšem videzu privedela do tega, da se bo borila za življenje. Zaradi močne infekcije je njeno telo pričelo odpovedovati, njeni udi so se spodvijali in črneli – kar je znak odmiranja tkiva ali nekroze. Ko je zagledala svoje roke je pomislila: ''O moj bog. Izgubila bom svoje roke.'' Ko je pogledala noge, je videla, da tudi te odmirajo. Zdravniki niso imeli izbire. Če so ji želeli rešiti življenje, so ji morali amputirati roke, noge in tkivo na zadnjici in bokih. Sledilo je kar 27 operacij. A po čudežu je kljub vsemu preživela.

Še danes jo je sram, ko za CNN Health razlaga o svoji želji po lepoti, ki jo je privedla do tega, da je izgubila skoraj vse. Nekoč uspešna frizerka je imela svoj frizerski salon in je vzgajala dve hčeri. Življenje je bilo dobro, a tega se zaveda šele danes. Želela je popraviti nekaj, kar je na svojem telesu videla kot 'napako'. K temu je pripomoglo odrašnaje na Floridi, kjer se spominja, da so se vrstniki norčevali iz nje, češ da ima ravno zadnjico. Tako je že od nekdaj vedela, da si bo privoščila poseg povečanja zadnjice, takoj, ko si ga bo lahko privoščila. ''Ko bom zaslužila nekaj denarja, si bom podarila zadnjico,'' se spominja svojih besed.

Leta 2004 pa je dobila priložnost za uresničitev svoje želje. Stranka, ki ji je urejala frizuro, ji je omenila, da si je privoščila poceni silikonske injekcije in da je bila po nekaj posegih njena zadnjica natanko takšna, kot si jo je želela. Apryl je priložnost zagrabila in se kmalu znašla v zasebni hišu v spalnici, kjer je prejela prvih štiri injekcij silikona. Ko se je drugič odpravila na poseg, je podvomila v svojo odločitev. ''Notranji glas mi je rekel: 'Kaj počneš? Si resna? Boš res dovolila, da nekdo vbrizga v tvoje telo nekaj, za kar se ti niti sanja ne, iz česa je narejeno?'' Odločila se je, da prekine tretmaje in se raje sprijazni s svojim telesom.

A resnični davek injekcij je plačala nekaj let kasneje, ko je po več letih bolečin in obiskov pri zdravnikih utrpela hudo infekcijo in skoraj umrla. Zdravniki so kasneje odkrili, da ji v zadnjico niso vbrizgali silikona, ampak smolo.

Nelegalni kozmetični posegi vse večji problem v ZDA

Čeprav je njen primer ekstremen, pa postaja problem nelegalnih poceni posegov v ZDA vse bolj pereč. Pogost je tudi pri vbrizgavanju polnil za glajenje gub, ki jih pacienti kupujejo kar preko spleta in si jih sami vbrizgavajo, saj je to veliko ceneje kot obisk dermatologa. A rezultati so katastrofalni, saj prihaja do alergijkih reakcij na materiale, gnojenje kože in še bolj nevarnih zapletov. ''Ljudje predvidevajo, da gre za posege, ki so tako preprosti, kot barvanje las, a morajo se zavedati, da je to medicinski poseg,'' je za CNN pojasnil klinični profesor dermatologije dr. Richard Glogau iz Ameriškega združenja plastičnih kirurgov. ''Sam si na tak poseg ne bi upal. Taki posegi sodijo v ambulanto, kjer so opravljeni pod nadzorom strokovnjaka in se lahko zanesete na kvaliteto materialov, ki jih zdravnik uporablja.''

Dr. Glogau se spominja primera, ko je k njemu po pomoč prišla pacientka, ki je na spletu kupila poceni polnila in si jih vbrizgala v lica. Teden dni kasnje je telo reagiralo na vbrizgani material in pojavila se je rdečica in huda oteklina. Zdravnik je moral kirurško odpreti področje, da bi odstranil škodljivo snov in pod kožo je bilo 'pravo morje gnoja', se spominja. Ko je testiral snov, ki si jo je vbrizgala, je odkril, da je šlo za mešanico stekla ali steklenih vlaken, ki jih je telo zavračalo. Čeprav je njegova pacientka kasneje okrevala, bodo na obrazu za vedno vidne brazgotine, dr. Glogau pa opozarja: ''Želimo si, da bi se pacienti zavedali nevarnosti, v kateri so, če se odločijo za take posege in jih želimo opozoriti, naj bodo previdni.''

Z njim se strinja tudi Brownova, ki nase gleda kot na živi primer, kaj se lahko zgodi, če se nevarnosti ne zavedamo. Tako je svoje življenje posvetila opozarjanju drugih ljudi pred nevarnostjo nedovoljenih posegov. Danes 47-letna Američanka se je morala po amuptaciji udov naučiti živeti s protetičnimi udi, a se kljub vsemu ne želi smiliti sama sebi. ''Vse, kar si želim je, da ljudje pomislijo dvakrat, če se odločijo za tak poseg. Naj se malo pozanimajo o njem in če si ga kljub vsemu želijo, naj gredo. Se bodo vsaj zavedali tveganj, ki so prisotna in na koncu si ne bodo mogli očitati: 'O, moj bog. Niti sanjalo se mi ni, da lahko zaradi tako preprostega posega ostanem brez rok, nog in zadnjice.' ''