Ko Alicia Douvall pogleda svoje stare fotografije, pomisli, da je bila nekoč pravzaprav zelo privlačna. Toda sama se takrat tako ni počutila, in to jo je pripeljalo do tega, da je imela samo 17 let, ko se je odločila za svojo prvo plastično operacijo, ter da je šla od takrat pod nož še 71-krat ter poleg tega opravila tudi 260 drugih posegov. Kako pogosto so si sledili obiski pri plastičnem kirurgu, postane jasno, ko Alicia doda, da ima 34 let. A prestala je že tri ''liftinge'' obraza in 20 operacij kože okoli oči. Danes vse skupaj obžaluje in si želi, da bi jo zdravniki zaustavili, ko je bila še najstnica.

Marsikdo verjetno nikoli ne bi pomislil, da ženska, ki je zaslovela, ker je bila v razmerjih z moškimi, o katerih so mnoge druge lahko le sanjale, v resnici trpi zaradi izredno slabe samopodobe. Medtem ko so jo tabloidi povezovali z igralcem Mickeyjem Rourkom in pevcem skupine Simply Red, Mickom Hucknallom, je bila Alicia prepričana, da ni dovolj privlačna. “Vsakič, ko sem okrevala, sem že razmišljala o svoji naslednji operaciji. Z rezultatom nisem bila nikoli povsem zadovoljna. Razen kot za izobraževanje svoje hčere nisem zapravljala za ničesar drugega kot za plastično kirurgijo. Prehranjevala sem se z opečenimi kruhki in fižolom iz pločevinke, nikoli nisem odšla na počitnice. Ko so me partnerji želeli obdarovati, sem jih prosila za prispevek k pokrivanju stroškov operacij.“ Nič drugega se ji ni zdelo bolj pomembno.

Toda danes poudari, da po toliko operacijah ni bila nikoli čisto nič bolj srečna. V resnici je tonila v brezno depresije in obupa. “Ko gledam svoje stare fotografije, se šele danes po veliko psihoterapije zavedam, da sem bila takrat zelo privlačna. Želim si, da bi zdravnik, ki me je operiral, ko sem bila še najstnica, takrat dejal, da z mojim videzom ni nič narobe, in me poslal domov. Vse moje posege so opravili odlični kirurgi, toda to ni izboljšalo moje samopodobe. Ko se pogledam v ogledalo, vidim le brazgotine. Poleg tega svoj obraz že težko premikam, skozi nos ne morem več dobro dihati.“ Zaveda se, da je za vse svoje odločitve odgovorna sama, toda poudarja, da bi njej zelo pomagalo, če bi jo nekdo še pravočasno prisilil, da poišče psihološko pomoč. K psihologu se je zatekla, ko je ugotovila, da jo muči depresija, in ta je takrat odkril, da trpi tudi zaradi telesne dismorfične motnje. Na zdravljenje jo je poslal v posebno ustanovo. “Tam so z mano ravnali kot z vsakim drugim odvisnikom. Prestala sem veliko psihoterapije in se morala pravzaprav znova postaviti na noge.“

Telesna dismorfična motnja pomeni preveliko obremenjenost s svojim videzom, ki ga tisti, ki jih prizadene, ne znajo več oceniti realno. Prepričani so, da so njihove pomanjkljivosti tako velike, da jih opažajo vsi in imajo zaradi tega o njih slabše mnenje. To se konča z zapiranjem vase in v svoj dom, pogosto zbolijo za depresijo in motnjami hranjenja. Namesto pri psihologu pomoč najprej pogosto poiščejo pri plastičnem kirurgu. “Mislijo, da bo operacija rešila vse njihove težave. Toda zaradi narave svoje motnje bodo tudi po opravljenem posegu našli nekaj, kar jih moti,“ je britanskemu časopisu Daily Mail pojasnila psihologinja Heather Sequeira. Zaradi tega podpira idejo britanske Zveze plastičnih kirurgov, ki bi rada uvedla standardizirani vprašalnik, s katerim bi zdravniki lahko ocenili psihološko stanje vsakogar, ki se znajde v njegovi ordinaciji. Po besedah plastičnega kirurga dr. Kevina Hancocka je to še posebej pomembno, kadar potencialni pacienti kažejo pretirano zaskrbljenost zaradi določene pomanjkljivosti, ki sploh ni tako huda, kot jo sami predstavljajo. “Oziroma tudi, kadar si ti predstavljajo, da se bo njihovo življenje po opravljeni operaciji močno spremenilo. Na žalost, kadar takšnega potencialnega pacienta napotimo k psihologu, ta namesto tega toliko časa išče drugega plastičnega kirurga, da ga sčasoma najde.“ Ideja britanske Zveze plastičnih kirurgov je, da ljudi, ki vprašalnika ne bi primerno izpolnili, nihče ne bi smel sprejeti pod nož.

Alicia, ki je opravila že 16 operacij prsi, sedem operacij nosu in tri operacije ličnic, v primeru, da bi obstajal takšen vprašalnik, po njegovem mnenju zagotovo ne bi izpolnjevala pogojev, da leže na operacijsko mizo. Sama se šele po treh krogih zdravljenja zaveda, da je bila s plastično kirurgijo zasvojena. Zaustavila se ni niti, ko jo je hči moledovala, naj vendar že neha. “Vedno sem bila prepričana, da potrebujem samo še eno operacijo in da bo potem ta spremenila vse. Danes vem, da moje težave nikoli niso predstavljale dojke, nos in trebuh, temveč to, kako sem nase gledala sama.“ Toda dokler ni tega doumela, je prestala veliko preveč bolečih kot tudi potencialno nevarnih posegov, med drugim celo zmanjšanje rebra in palcev na nogah.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na