Vizita.si
Depresija je duševna motnja, ki lahko vodi v samomor, zato je treba v tem primeru poiskati ustrezno strokovno pomoč.

Novice

Njeno smrt bi lahko preprečili

K.B.
23. 08. 2013 15.13
0

Da je depresija huda bolezen, ki potrebuje pravilno obravnavo bolnika, je pokazala zgodba Marie Natalie Piner. Ta je svoje življenje končala po tem, ko je osebje bolnišnice v Veliki Britaniji narobe zapisalo njeno ime v računalnik in prezrlo, da je že dolgo časa trpela za depresijo.

Depresija je duševna motnja, ki lahko vodi v samomor, zato je treba v tem primeru poiskati ustrezno strokovno pomoč.
Depresija je duševna motnja, ki lahko vodi v samomor, zato je treba v tem primeru poiskati ustrezno strokovno pomoč.FOTO: iStockphoto
Marie Natalie Piner iz obmorskega britanskega mesta Claston je pred smrtjo opozorila svojo hčer in prijateljico, da ima veliko količino močnih tablet in da jih ima namen vzeti prav vse. Pričela se je velika iskalna akcija, a so 36-letno Marie Natalie nekaj dni kasneje našli mrtvo v avtu na enem izmed parkirišč v mestu.

Preiskava je pokazala, da je bila nekaj dni pred smrtjo odpuščena iz bolnišnice Colchester General, po tem ko je ocenjevalec duševnega zdravja po nesreči v računalnik narobe vpisal njeno ime in prezrl, da se je že dolgo spopadala s hudo depresijo. Ker je menil, da je njeno duševno zdravje dobro, jo je odpustil iz bolnišnice, nekaj tednov kasneje 8. decembra lansko leto, pa je njena družina prijavila policiji, da jo pogrešajo. Izginotje je povzročilo pravo iskalno akcijo, kjer jo je policija iskala celo s helikopterjem in reševalnimi čolni.

Štiri dni kasneje so gospo Piner našli mrtvo, toksikološko poročilo pa je pokazalo preveliko količino opiata Tramadola v krvi, ki ga je prejela na recept. Čeprav je mrliška oglednica Eleanor McGann odločila, da gre za samomor, pa so preiskovalci na koncu zaključili, da je ključno napako storilo osebje bolnišnice, ki je Marie Natalie Piner kljub njeni bolezni odpustilo iz bolnišnice.

Depresija je namreč duševna motnja, ki lahko vodi v samomor. Pravzaprav je 90 odstotkov vseh samomorov povezanih z duševnimi motnjami, kjer sta v ospredju depresija in zlorabljanje alkohola. O depresiji lahko govorimo v primeru, ko so pri osebi simptomi, tipični za depresijo, prisotni več kot dva tedna skorajda vsak dan in ko depresivna čustva niso posledica kakšne zlorabe alkohola, drog ali česa podobnega. Prisotnih pa mora biti večina naslednjih znakov:

- Depresivno razpoloženje;
- nezadovoljstvo in pomanjkanje volje, zagona, interesa;
- težave s koncentracijo in učinkovitostjo;
- nespečnost ali ravno obratno, pretirana želja po spanju;
- vzkipljivost ali ravno nasprotno, popolna brezbrižnost;
- občutki manjvrednosti;
- misli o smrti.

Depresija torej ni le občasna potrtost, žalost, otožnost, temveč duševna motnja, ki pomembno moti funkcioniranje obolelega. Vzrokov oziroma dejavnikov, ki vodijo v depresijo, je več. Deloma je gensko pogojena, vzroke depresije pa je moč iskati tudi v stresnih dogodkih v okolju ter v motnjah v delovanju osrednjega živčevja. Poleg tega so s to boleznijo izrazito povezane tudi določene druge bolezni, kot na primer Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter možganska kap.

O depresiji govorimo, ko so simptomi prisotni več kot dva tedna skoraj vsak dan.
O depresiji govorimo, ko so simptomi prisotni več kot dva tedna skoraj vsak dan. FOTO: iStockphoto

Tisti, ki pri sebi opazijo blage simptome depresije, se lahko poskušajo s težavo spopasti sami in se zavestno prisiliti, da spet najdejo smisel v življenju, voljo, zagon. Težava pa je v primeru, da je depresija precej huda, kajti potemtakem oseba potrebuje strokovno obravnavo, a mnogokrat takšne osebe pomoč odklanjajo in je ne poiščejo same. Tukaj nastopijo svojci in prijatelji. A pomemben pogoj za uspešno zdravljenje je njeno ustrezno prepoznavanje in pravočasno ter ustrezno zdravljenje. Čeprav se depresija lahko ponavlja in močno ovira posameznikovo delovanje na psihosocialnem in poklicnem področju, obstaja več učinkovitih oblik zdravljenja, od zdravljenja z antidepresivi prek psihoterapije do psihokirurgije, ki povrnejo posameznika na prejšnjo ali celo na višjo raven delovanja kot pred boleznijo.

Kam po strokovno pomoč?

Če pri sebi opazite simptome depresije ali druge duševne težave, ki vas ovirajo pri vsakodnevnem življenju (prisotnost strahov, vsiljivih misli in tako naprej), ali če razmišljate o samomoru, vsekakor čim prej poiščite strokovno pomoč. Najprej vam lahko pomaga že vaš osebni zdravnik, ki vam bo predpisal zdravljenje ali vas napotil k specialistu oziroma k drugim oblikam pomoči. Če je vaša stiska zelo huda, vaš osebni zdravnik pa ni dosegljiv, se obrnite na dežurnega zdravnika ali najbližjo splošno oziroma psihiatrično bolnišnico, lahko pa tudi na reševalno službo (112). Za informacije o ustreznih oblikah pomoči, za podporo ali pogovor pa se obrnite na telefone za pomoč v stiski:


- 01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19.00 in 7.00 zjutraj)
116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka; klic je brezplačen in mogoč 24 ur dnevno)

- 01 422 33 70 Gerontološko društvo Slovenije (telefon za starejše ljudi in njihove svojce, deluje vsako delovno sredo od 9.00 do 14.00)

- 01 528 39 95 Spominčica - Slovensko združenje za pomoč pri demenci (deluje vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00)
 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 662