Rešitev je bil obvod koronarne arterije

»Po tretjem zastoju srca nama je kirurg najprej povedal, da naj se posloviva od najine male punčke, saj še enega napada najbrž ne bo preživela. S tem se nikakor nisva mogla sprijazniti. Ko je videl, da se ne misliva kar tako vdati v usodo, je omenil, da lahko opravijo tvegan poseg, za katerega pa potrebujejo moje pisno dovoljenje. Ves živčen sem zavpil, naj naredijo karkoli, samo, da bo moja deklica spet zdrava ter da bom že pozneje podpisal vse potrebne formularje.« Zdravniki so Avi naredili tako imenovani 'by-pass' oziroma obvod koronarne arterije. To pomeni, da so z delom stegenske vene naredili obvod mimo obolele koronarne arterije tako, da so en konec vene prišili na aorto, drugi del pa so všili na koronarno arterijo.

Deklica se je izkazala kot prava borka

»Če bolnišnica ne bi nudila možnosti obvoda koronarne arterije, Ava danes najbrž ne bi bila med nami. Ko sva z ženo čakala pred operacijsko dvorano, sva bila popolnoma skrušena. Vse, kar nama je v tistem trenutku rojilo po glavi, je bilo to, kako bova njenemu starejšemu bratcu Alfieju razložila, da je njegova povsem zdrava sestra čez noč morala v bolnišnico, kjer je umrla,« je v solzah spomine pred dnevi obujal oče. A Ava se je izkazala za pravo borko in uspela premagati hudo reakcijo. Poleg obvoda koronarne arterije so zdravniki opravili še dializo, ki je njeno telo očistila strupov. Gromozanski izpuščaj se je iz vijoličnega začel počasi spreminjati v rdečega, čez nekaj dni pa je popolnoma zbledel.

Mali čudež, ki se je uspešno spopadel z reakcijo

V Avinem primeru je zdravljenje oteževalo gensko obolenje strukture reber. Deklica na sprednji strani telesa namreč nima reber, zadnja pa niso vezana na hrbtenico. Punčka se je prav tako rodila z razcepljenim trdim nebom oziroma volčjim žrelom, tako da je bilo pri njenem zdravljenju treba računati na kup zapletov. A na srečo se je vse dobro izteklo. Po desetih tednih v bolnišnici, so Avo pred dnevi končno odpustili in sedaj uspešno okreva v domači oskrbi. »V trenutku, ko otrokovo življenje visi na nitki, si popolnoma otopel. Počutiš se, kot da si se znašel sredi gozda, iz katerega ni izhoda,« je medijem pred nedavnim zaupal oče Clive. »Ko me ljudje sprašujejo, kako sem zdržal vse to, jim povem, da sem zdržal, ker sem pač moral. Ava je bila vijolična od glave do peta. Danes je naš mali čudež spet popolnoma običajen otrok in neizmerno smo veseli, da je tako.«