Novo odkritje: možganske celice kot ščit pred Alzheimerjevo boleznijo?

Kot poroča ScienceAlert, gre za celice, ki so običajno znane po tem, da sprožajo vnetne procese, a se lahko pod določenimi pogoji preoblikujejo v varuhe živčnih celic. Prejšnje študije so pokazale, da mikroglije lahko hkrati pomagajo pri odstranjevanju škodljivih beljakovinskih oblog, značilnih za Alzheimerjevo bolezen, a tudi poslabšajo stanje zaradi vnetja. Tokrat je mednarodna raziskovalna skupina podrobno preučila, kako se mikroglije preklopijo med škodljivim in zaščitnim načinom delovanja.

Kot piše ScienceAlert, so raziskovalci z uporabo mišjih modelov Alzheimerjeve bolezni ugotovili, da mikroglije ob stiku z oblogami beljakovine amiloid-beta vstopijo v posebno stanje nevroprotekcije. Nevrologinja Anne Schaefer z Icahn School of Medicine v New Yorku je poudarila: "Mikroglije niso zgolj destruktivne – lahko postanejo zaščitniki možganov."

Ključni dejavniki tega zaščitnega stanja so nižja raven proteina PU.1, ki je povezan z Alzheimerjevo boleznijo, ter višja izraženost proteina CD28, ki ima pomembno vlogo v imunskem sistemu. Mikroglije s to kombinacijo so bile sposobne upočasniti nastanek amiloidnih oblog in hkrati omejiti kopičenje beljakovine tau, ki je prav tako povezana z nevrodegeneracijo.

Ko so raziskovalci pri miših ustavili proizvodnjo CD28, so se pojavile bolj škodljive mikroglije, ki povzročajo vnetje, obloge pa so se začele hitreje kopičiti. Kot poroča ScienceAlert, to potrjuje, da je ravnovesje med PU.1 in CD28 ključno za zaščito možganov. Genetičarka Alison Goate je dodala, da rezultati pojasnjujejo, zakaj imajo ljudje z naravno nižjimi ravnmi PU.1 manjše tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Čeprav ta obrambni mehanizem ni dovolj močan, da bi bolezen povsem preprečil, raziskovalci verjamejo, da bi prihodnje terapije lahko spodbujale nastanek zaščitnih mikroglij. Kot piše ScienceAlert, je Alzheimerjeva bolezen izjemno kompleksna, zato bo verjetno potrebna kombinacija različnih pristopov. Eden od njih bi lahko bil prav usmerjen v preklop mikroglij v zaščitni način delovanja.

Epigenetik Alexander Tarakhovsky z Rockefeller University je ob tem poudaril, da odkritje odpira vrata imunoterapevtskim strategijam za Alzheimerjevo bolezen, saj tovrstne celice v tem zaščitnem stanju delujejo podobno kot regulatorne T-celice v širšem imunskem sistemu.

Vir: ScienceAlert