Učinkovitejša terapija za zdravljenje Parkinsonove bolezni bo zahvaljujoč zmanjšanju stranskih učinkov, kot je diskinezija, ki se izraža v obliki nenadzorovanih in neželenih gibov ustnic, jezika in na splošno glave ter vratu, izboljšala kakovost življenja bolnikov.

Terapijo so oblikovali italijanski raziskovalci s področja molekularne genetike in inštitut za eksperimentalno nevrologijo San Raffaele iz Milana v sodelovanju s številnimi italijanskimi in tujimi raziskovalnimi ustanovami. Raziskava, ki sta jo vodila in koordinirala Stefania Fasano in Riccardo Brambilla, ki se ukvarjata z molekularno genetiko, je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the national academy of science Usa-Pnas.

S Parkinsonovo boleznijo se v Sloveniji sooča več kot  7000 bolnikov. Začetni simptomi, ki se razvijajo več mesecev ali let, so motorične narave (tresavica zapestja, roke ali noge v mirovanju, mišična okorelost, počasnejši gibi, vlečenje nog za sabo, sključena drža) in so posledica progresivnega odmiranja celic v črni substanci, delu možganov, ki je zadolžen za nadzorovanje gibov. Pojavijo se še mastna koža obraza in čezmerno izločanje sline, brezizraznost na obrazu in vse manjša pisava. Pri napredovali bolezni se simptomi, kot sta okorelost in neprekinjeno tresenje, še okrepijo, govor postane počasen in nejasen, pojavijo se težave s požiranjem, depresija in demenca.

Do sedaj je bila za zdravljenje Parkinsonove bolezni oziroma za zdravljenje motoričnih motenj najučinkovitejša farmakološka terapija z L-Dopa substanco, ki je sposobna nadomestiti pomanjkanje dopamina v možganih. Na žalost terapija po petih do desetih letih od začetka zdravljenja povzroča mnogo stranskih učinkov pri skoraj vseh pacientih, med katerimi najhujšega predstavlja za zdaj neozdravljiva in močno izčrpavajoča diskinezija.

Raziskovalcem z inštituta San Raffaele je uspelo identificirati ciljno molekulo, ki povzroča diskinezijo pri terapiji s substanco L-Dopa. Študija na miših in opicah s Parkinsonovo boleznijo je tako pokazala, da je z zaviranjem delovanja teh molekul mogoče pomembno zmanjšati stranske učinke L-Dopa terapije in na ta način izboljšati njen terapevtski učinek.

Na novo odkrita molekula se imenuje Ras-GRF1 in je del signalizacijskega sistema v živčnih celicah, ki povzroča diskinezijo. Delno zaviranje delovanja molekule Ras-GRF1 tako povzroči pojavljanje diskinezije v manjšem obsegu, medtem pa protiparkinsonski učinek substance L-Dopa ostaja enak. Predhodni testi na živalih so se tako izkazali za učinkovite, zato znanstveniki upajo, da bodo novo obliko farmakološke terapije lahko kmalu preizkusili tudi na bolnikih.