Če so torej prizadeti centri za govor, so lahko posledica mutacije omenjenih genov ne le prebavne bolezni, ampak tudi jecljanje. ''To je prva študija, ki kaže na možnost, da mutacije specifičnih genov povzročajo jecljanje. In to spoznanje odpira tudi povsem nove možnosti za zdravljenje,'' razlaga direktor inštituta, ki je opravljal raziskavo, James Battey.

Če je za jecljanje kriva okvara istih genov, ki povzročajo tudi prebavna obolenja, obstaja namreč velika možnost, da bo terapija za lajšanje težav s prebavo učinkovala tudi pri odpravljanju jecljanja – morda bo torej vbrizgavanje umetno proizvedenega encima, ki ga telo zaradi okvarjenih genov ni zmožno samo proizvajati, pomagalo ne le pri prebavljanju določenih snovi, ampak tudi pri težavah z jecljanjem.

Jecljanje sicer prizadane približno en odstotek odrasle populacije, medtem ko jeclja od dva do tri odstotke otrok. Zaenkrat za jecljanje ne obstaja nobeno čudežno zdravilo. Le terapije, ki pomagajo obvladovati jecljanje in ki številnim pomagajo do te mere, da jecljanje ne predstavlja več ovire za normalno komunikacijo. Ker pa gre za zelo kompleksno govorno-jezikovno motnjo, pri terapiji običajno sodeluje več strokovnjakov – logoped, nevrolog, otolaringolog, psiholog.