Nujno medicinsko pomoč izvajajo zunajbolnišnične službe, mobilne enote in dežurne službe, bolnišnične službe, urgentni centri, ki so sestavni del javne zdravstvene službe. 

Zunajbolnišnična in ambulantna nujna medicinska pomoč 

Slednjo izvajajo mobilne enote z reševalnimi vozili na terenu in v ambulanti nujne medicinske pomoči. Mobilno ekipo sestavljata zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik ter po potrebi tudi zdravnik. Ekipe mobilnih enot so dodatno usposobljene za izvajanje nujne medicinske pomoči. 

Zgodovina nujne medicinske pomoči v Sloveniji

1996 je bil sprejet prvi Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki je definiral mrežo enot nujne medicinske pomoči, s katero so zagotavljali dostopnost le-te. 

''Razvoj medicinskih strok, tehnologije, opreme, predvsem pa znanja ekip, je bistveno spremenil pogoje dela ekip, možnosti preživetja življenjsko ogroženih pacientov in s tem boljšo kakovost življenja,'' imajo zapisano na spletnih straneh vlade. ''Najprej je bilo urejeno enovito financiranje vseh mobilnih ekip nujnega reševalnega vozila, saj so bila tudi v bivših organizacijskih oblikah službe nujne medicinske pomoči na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, tako imenovanih enotah B in BoK (okrepljena enota B), zagotovljena sredstva za spremljevalca v vozilu. Nadaljnje spremembe zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči so predvidene po vzpostavitvi zdravstvenega dispečerskega sistema, ki bo po enotni metodologiji zbiral podatke o obremenjenosti zunajbolnišničnih enot.''

Kot zanimivost – v Sloveniji imamo trenutno neprekinjeno odprtih 54 lokacij, na katerih se izvaja nujna medicinska pomoč na terenu in v ambulantah. V dnevnem času je teh lokacij 63. 

Oblike izvajanja nujne medicinske pomoči

Obstaja več oblik ekip nujne medicinske pomoči oz. mobilnih enot, ki opravljajo intervencije na terenu:

- ekipa v reanimobilu: to so zdravstveni reševalec, diplomirani zdravstvenik in zdravnik,

- ekipa v nujnem reševalnem vozilu: zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik,

- motorno kolo za nujno medicinsko pomoč: diplomirani zdravstvenik,

- ekipa Helikopterske nujne medicinske pomoči: zdravnik in diplomirani zdravstvenik.

Nujna medicinska pomoč se lahko izvaja tudi z vozilom urgentnega zdravnika, v katerem je lahko zdravnik sam.

Kakšna znanja, izobrazbo in usposabljanja potrebujejo zdravstveni delavci za nujno medicinsko pomoč?

Skladno z zahtevami Pravilnika morajo biti zdravstveni delavci posebej usposobljeni. Svoje znanje morajo dokazati z opravljenim preverjanjem znanja in usposabljanja za delo v zunaj bolnišnični nujni medicinski pomoči, ki ga na podlagi javnega poziva opravlja UKC LJ, Reševalna postaja. 

Službe nujne medicinske pomoči so dolžne ministrstvu za zdravje vsakih šest mesecev posredovati poročila o svojem delu.

Nujna medicinska pomoč v urgentnih centrih

Nujna medicinska pomoč se, v okviru bolnišnic, zagotavlja v urgentnih centrih. Tam poteka neprekinjena urgentna oskrba vseh nujnih pacientov. Osnovni namen urgentnega centra je, da vsakdo, ki meni, da potrebuje nujno medicinsko pomoč, to lahko v vsakem trenutku poišče na vedno dostopnem mestu. Urgentni centri namreč zagotavljajo;

- urejen sprejem na enotni točki s triažo, ki določi kategorijo in s tem varen čas čakanja pacienta na nadaljnjo obravnavo,

-sistem vzporedne obravnave, kar pomeni, da nujni pacient dobi takojšnjo pomoč in ustrezno diagnostiko v tistem delu urgentnega centra, kjer bo dobil dokončno oskrbo,

- sistem oskrbe bolnika na enem mestu po načelu 'zdravnik k bolniku',

- ustrezno rešitev zdravstvenega problema v urgentnem centru in vrnitev v domače okolje, v primeru potrebe pa sprejem v bolnišnico ali premestitev v ustrezno bolnišnico.

Mreža urgentnih centrov omogoča uporabnikom hitrejšo in učinkovitejšo zdravstveno obravnavo, z bistveno izboljšanimi možnostmi diagnostike in terapevtske obravnave. 

Mrežo v RS sestavljajo urgentni centri v desetih regionalnih bolnišnicah (Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Maribor, Murska Sobota, Trbovlje, Slovenj Gradec, Novo mesto, Nova Gorica), ki so bili sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in urgentni center UKC Ljubljana, ki je v III. fazi gradnje. Mrežo urgentnih centrov bomo v prihodnje razširili še z urgentnim centrom v Splošni bolnišnici Ptuj. 

Vir: gov.si