15-letna Katie Meehan končno po svetu stopa z dvignjeno glavo. Zdravniki so ji namreč odstranili ciste z obraza in ji ga rekonstruirali, zaradi česar je veliko bolj samozavestna.

Katie se je rodila s številnimi cistami v ustih in na ličnicah, zato so zdravniki njeni mami Dawn Mcintyre povedali, da verjetno ne bo nikoli mogla govoriti. Pri štirih letih je nato Katie začela hoditi na operacije. Kot pravi Dawn, se je prav vsak poseg izkazal za uspešnega. “Na Katie sem izjemno ponosna. Je neverjetno dekle. Od operacij naprej pa je njen obraz bolj gladek, njen govor pa veliko bolj razločen kot prej,“ pravi 48-letna Dawn.

Katie obiskuje običajno šolo in živi povsem normalno življenje. “Ko se je rodila, smo se bali, da ne bo mogla živeti normalno, zahvaljujoč odličnemu delu kirurgov, pa lahko danes Katie počne, kar koli ji poželi srce.“

Da je s Katie nekaj narobe, so pokazale že ultrazvočne in druge preiskave med nosečnostjo, iz katerih je bilo razvidno, da ima nekoliko povečano levo polovico obraza. V 20. tednu nosečnosti pa so ji že diagnosticirali cistični higrom, za katerega je značilna rast cist v predelu vratu in glave. Ko se je rodila, je tako imela v ustih in na levem licu ducate cist, med katerimi so nekatere zrasle nevarno blizu sapnika.

Katie se je rodila oktobra 1995, tehtala pa je zdravih 2600 gramov. “Rodila se je s carskim rezom. Ko sem jo videla, sem bila močno šokirana,“ se spominja Dawn, ki ima poleg Katie še 23-letno hči Rebecco in 11-letnega sina Petra. “Leva polovica njenega obraza je bila še enkrat večja od desne, njen jezik pa je bila tako otekel, da je molel iz njenih ust. Usta in lice je imela poleg tega nasičena s cistami in oteklinami. Zdravniki so mi povedali, da ima več kot ducat cist različnih velikosti in da Katie nikoli ne bo govorila. To me je še bolj potrlo.“

To pa še ni bilo vse. Zdravniki so Dawn namreč dejali tudi, da bodo Katiejine ciste z vsako boleznijo in okužbo še bolj otekale ter da bodo na ta način lahko postale smrtonosne, saj ji bo grozila zadušitev. “Bila sem prestrašena in bala sem se prihodnosti. Ne le da je bila drugačna od drugih otrok, zaradi bolezni je bila tudi v življenjski nevarnosti.“

Po devetih tednih hospitalizacije je Dawn končno lahko odpeljala Katie domov, a se je razburila vsakič, ko je svojo hčer odpeljala v javnost. “Vsi so buljili vanjo in nanjo kazali s prstom. O njej so šepetali za mojim hrbtom, vse to pa mi je lomilo srce,“ pravi Dawn. “Včasih je bilo njeno stanje tako hudo, da sem jo morala priklopiti na infuzijo, saj so ciste razžirale njeno grlo in ni mogla požirati. Kljub vsem tem težavam pa je imela Katie zelo močno osebnost. Bila je srečen in vesel otrok, zato je bilo boleče že samo pomisliti na to, če bo kdaj našla ljubezen svojega življenja, službo in če bo kdaj tudi sama postala mamica.“

Ko je bila Katie stara tri leta, so zdravniki na njej preizkusili nov način zdravljenja. V ciste so ji vbrizgali posebno zdravilo, ki naj bi povzročilo njihovo krčenje. Ker je bil poseg za Katie preveč mučen, je odstopila od preizkusa. Dve leti pozneje pa je njena družina stopila v stik s profesorjem Ianom Jacksonom. Ta je v sodelovanju z lokalnimi dobrodelnimi ustanovami pomagal zbrati več kot 50 tisoč evrov, ki jih je Katie potrebovala za serijo operacij.

Katie je prvo operacijo prestala spomladi leta 2000. Profesor Jackson ji je odprl lice in jezik ter ji v petih urah izrezal kar nekaj cist. “Razlika je bila očitna že po prvi operaciji,“ pravi Dawn. “Katie je lahko prvič zaprla svoja usta, jezik pa ji ni več uhajal ven. Njeno lice je bilo tudi manjše in bili smo navdušeni.“

Spomladi 2001 je prestala drugo operacijo, dve leti pozneje pa še tretjo. “Bilo je čudovito. Katie ni po teh operacijah le spregovorila, ampak je lahko tudi pela. To je bilo nekaj najlepšega, kar sem doživela v svojem življenju.“ V prihodnosti Katie čaka še nekaj operacij, saj ji ciste še vedno obdajajo sapnik. Vendar sedaj živi normalno življenje in celo študira. “Od operacij naprej je veliko bolj samozavestna. Ima veliko prijateljev in tudi nekaj oboževalcev. Ko se spominjam za nazaj, kakšna je bila, lahko rečem le, da so kirurgi opravili zares neverjetno delo. Ne moremo se jim dovolj zahvaliti. Profesor Jackson je Katie vrnil življenje!“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na