V zadnjih 20 letih si je Steve Erhardt popravil že skorajda vsak del svojega telesa. Prestal je že dve korekcijski operaciji nosu, več liftingov obraza, oči, čela, sedem liposukcij. V prsi, zadnjico, ustnice si je dal vstaviti vsadke, v brado mu je kirurg naredil luknjo. A to še zdaleč ni vse. Stevu so že dvakrat presadili celo lase, da o redni uporabi botoksa za zglajevanje gub niti ne govorimo. Za lepotne posege je  losangeleški frizer porabil že skoraj 200 tisoč evrov in čeprav je vse bolj podoben plastični lutki in je le še senca tega, kar je bil nekoč, pravi, da s posegi še zdaleč ni zaključil. Na svojem telesu namreč vidi še toliko tega, kar bi bilo treba popraviti, pove in dodaja: ''Mogoče sem res malce obseden z lepotnimi operacijami, a vse, kar si želim je, da bi bil videti spodobno.''

Z lepotnimi popravki je Steve začel kmalu po tem, ko se je kot vajenec zaposlil pri slavnem hollywoodskem frizerju Joséju Eberju. ''Na stolu sem pogosto imel stranke, ki jih je popravil lepotni kirurg in takrat sem lahko njihovo delo videl od blizu,'' pripoveduje. ''Vsi si bili tako zelo lepi in tudi sam sem si želel biti lep.'' Tako ga je ena od strank napotila na svojega lepotnega kirurga, ki je Steva prvič operiral – zožil mu je nos in mu v brado naredil luknjico, ki si jo je Steve tako zelo želel. Z rezultati je bil zelo zadovoljen, zato se je k istemu kirurgu spet vrnil čez nekaj let, tokrat z željo po liftingu oči. A ga je lepotni kirurg zavrnil ter mu rekel, naj se k njemu vrne šele čez 10 let. Vendar pa Steve ni nameraval tako dolgo čakati na novo operacijo, zato je poiskal drugega lepotnega kirurga, ki mu je brez zadržkov ugodil. Še več, dr. Nikolas Chugay je v naslednjih 20 letih pristal na prav vsako Stevovo zahtevo, pacientu je postavil le en pogoj, in sicer da mora med posameznimi posegi miniti nekaj časa. Na očitke, da ne ravna prav, saj le podpihuje možakarjevo odvisnost od lepotnih operacij, je kirurg ogovoril le: ''Res je, na njem sem popravil skorajda vse, kar je možno. A Steve je pameten možakar in si je po vsakem posegu vzel dovolj časa, da se je njegovo telo zacelilo.''

Pa vendar Stevova želja po lepoti meji že na obsedenost, pravijo strokovnjaki in namigujejo, da Steve boleha za tako imenovano telesno dismorfično motnjo, pri kateri posameznik napačno doživlja svoje telo oziroma posamezne dele telesa. Čeprav z njimi pravzaprav ni nič narobe, se mu zdi, da mora nekaj spremeniti in je pripravljen iti celo do skrajnosti, samo da bi spremenil to svojo predstavo o sebi. A velikokrat oseba, ki boleha za telesno dismorfično motnjo, nikoli ni zadovoljna s seboj, zato se izboljševanje in popravljanje samega sebe nikoli ne konča. Možna pa je tudi popolnoma drugačna reakcija na telesno dismorfično motnjo, še pravijo strokovnjaki, in sicer se oseba, ki trpi za njo, ne odloči za lepotne posege, temveč se preprosto zapre med štiri stene in hodi med ljudi le, če je to zares nujno. Šele po zdravljenju oziroma po sodelovanju s psihoterapevti se lahko telesna dismorfična motnja spravi pod nadzor in posameznik lahko začne normalno živeti.