Ko sta pred 15 leti Saba in Farah Shakeel prijokali na svet, starši niso mogli verjeti svojim očem. Deklici sta bili z glavama zraščeni skupaj, preiskave pa so pokazale, da imata samo en par ledvic, ki so v Farahinem telesu. Tudi preplet glavnih žil v možganih je bil tako gost in zapleten, da bi bila operativna ločitev dvojčic zelo tvegana. Prvih deset let sta deklici tako nekako preživeli brez večjih zapletov in težav. Bili sta razigrani in optimistični, poskušali sta živeti čim bolj normalno življenje in početi vse tisto, kar so počeli tudi njuni vrstniki.

Potem jima je pri desetih letih radodaren princ iz Abu Dabija plačal pregled in posvet pri vrhunskem ameriškem strokovnjaku, specializiranem za ločevanje siamskih dvojčkov, Benjaminu Carsonu. Ta je ugotovil, da bi deklici potrebovali vsaj šest zahtevnih posegov, da bi ju ločili, pri vsaki posamični operaciji pa bi obstajala ena petina možnosti, da bi katera od dvojčic zaradi zapletov umrla. Ker Saba in Farah do takrat nista imeli resnih zdravstvenih težav, je njun oče Mohammed posege, ki bi jih financiral princ, zavrnil, češ da s seboj prinašajo preveč tveganja.

A z leti se je počutje in zdravstveno stanje siamskih dvojčic začelo bistveno slabšati. Tako imata danes, ko sta stari 15 let, skoraj nenehno neznosne bolečine. Bolijo ju sklepi in glavi, ker si delita ledvice, je začela njuna telesna teža zelo padati, težave imata tudi s previsokim krvnim tlakom, kar s seboj prinaša še dodatne nevarnosti. ''Deklici želita živeti in uživati življenje tako kot vsi drugi, a kadar ju zelo boli, jočeta in prosita za pomoč,'' je povedal njun oče ter dodal, da imata pravzaprav ves čas, ko sta budni, grozljive bolečine. ''V zadnjih nekaj mesecih imata hude glavobole in boli ju celo telo,'' je še dodal njun brat Tamana Ahmad Malik. ''Zelo težko govorita in udi so se jima začeli zvijati.''

Ker oče dvojčic zasluži bore malo in mora z majhno plačo preživljati osem otrok, zdaj prosi državo, da jim pomaga. ''Vse, kar si želimo, je, da nam vlada priskoči na pomoč in nam pomaga pri njunem zdravljenju ali naj dovolijo, da umreta, kajti sta v res slabem stanju in zelo trpita,'' pravi njun oče. Kajti če jima ne morejo pomagati, pravi, je tudi povsem nesprejemljivo pustiti nekoga v tako neznosnih bolečinah, ki trajajo ves dan – od trenutka, ko odpreta oči, do trenutka, ko zaspita. In ki se iz dneva v dan stopnjujejo ter uničujejo njuno življenje, ki je le senca tega, kar je bilo nekoč.