Laura Weaver iz Hereforda v Veliki Britaniji ima atopični dermatitis ali ekcem, ki ji preprečuje, da bi lahko živela normalno najstniško življenje. Spi lahko le po dve uri naenkrat, saj se mora vsaki dve uri mazati s kremami. Celo zjutraj, ko se zbudi, se mora najprej več ur kopati, nato namazati s kremami in poviti z obvezami.

Prav tako pa Laura ne more redno obiskovati šole. Alergična je namreč na določene kemične proizvode v učilnicah. Tako mora več kot pol pouka preživeti zaprta v ločeni sobi, z računalnikom, prek katerega učiteljem pošilja svoje naloge. Pogosto pa v šoli ne more zdržati cel pouk, ker jo vse tako zelo boli in srbi.

“Laura že skoraj celo življenje živi z odprtimi ranami,“ pravi Lisa Weaver, Laurina mama. “Predstavljajte si, da bi celo življenje živeli s sončnimi opeklinami.“

Ekcem povzroča močno srbenje, stanje pa se poslabša vsakič, ko se Lauren popraska po razbolelem predelu. “To je ena tistih zadev, ki se nikoli ne konča. Nikoli se ne neha praskati,“ pravi Lisa. “Praskanje pa povzroča krvavitve, otekline in huda vnetja kože. Ve, da tega ne sme početi, a ji ne moremo preprečiti. Skušamo jo odvaditi od tega in jo zaposliti, da bi pozabila na srbenje. Poleg tega, ji konstantno strižemo nohte, vendar pa bo za praskanje uporabila karkoli bo imela pri roki.“

Praskanje srbečih mest Lauri prinaša neizmerno olajšanje, tako lahko vsaj za trenutek pozabi na težave. Proti srbečici uporablja vlažilne kreme in tople kopeli, poleg tega pa jemlje še steroide, nosi dolge rokave in se vsakodnevno obvezuje s povoji. Kljub rdečici in vsem težavam, pa Laura poskuša živeti običajno najstniško življenje. “Laura ima drugačne potrebe,“ pravi Laurina učiteljica, Abbey Hughes. “Vendar je še vedno samo učenka, ki mora od šole potegniti najboljše.“

“Ima pospravljeno sobo, vendar v njej ne preživi veliko časa, ker nočemo, da se počuti kot ujenica. Zelo rada pa tudi pleše, čeprav ni ravno najbolj energična,“ pravi Lisa. Ne glede na vse pa so trenutki, ko se Laura lahko igra zunaj, izjemno redki. “Samo enkrat se je udeležila taborjenja. Toda morala je cel naslednji teden preživeti doma, da smo lahko pozdravili vse infekcije, ki jih je dobila.“

Lisa svojo hči opisuje kot veselo in skrbečo. Kakorkoli že, pa jo družba ne glede na ves njen trud, zavrača. “Veliko otrok se noče igrati z njo. Bojijo se, da se bodo česa nalezli,“ pravi Lisa. “Na prejšnji šoli so jo zelo zatirali. Sedaj pa ima zaradi svojega videza le nekaj prijateljev.“

“Lauro najbolj jezi, ker še nima fanta, se ne more naličiti in, ker je drugačna. Ko se pogleda v ogledalo, pravi da je grda. Z možem še zdaleč ne misliva tako. Je najina hči in ponosna sva nanjo,“ še dodaja Lisa.