Stanja se je tako sramovala, da se je zapirala med štiri stene, opustila šolo, zapustili pa so jo tudi prijatelji, saj so se bali, da trpi za nalezljivo boleznijo. ''Ljudje so se me bali. Mislili so, da jih bom ob dotiku umazala s krvjo. Otroci so se mi smejali in me zmerjali. Dolgo časa sem preprosto ostajala v svoji postelji,'' se spominja. Padla je v hudo depresijo in si skušala vzeti življenje. ''Želela sem umreti. Starši so me našli zvito v klopčiču, s peno v ustih. Pristala sem na intenzivni negi, kjer sem bila teden dni, in ko sem se zbudila, so mi povedali, da sem bila že praktično mrtva.'' Odpovedalo ji je namreč srce, zato so jo morali z defibrilatorjem oživljati. Obstajala je tudi možnost, da ne bo nikoli več uporabljala svojih udov. A na presenečenje vseh je okrevala.

Nekaj mesecev kasneje je spoznala svojega sedanjega partnerja Recarisa Avila, ki jo je obiskal v bolnišnici, po tem, ko je slišal njeno zgodbo. ''Rekel mi je, da sem prečudovita. Ta trenutek si bom zapomnila do konca svojega življenja.'' Pomagal ji je skozi težke dni in danes, štiri leta pozneje, so zdravniki končno postavili diagnozo in ugotovili, kaj je vzrok za njeno krvavenje.

Zdravniki menijo, da Delfina trpi za redkim stanjem hematidzoza, kar pomeni, da ima 20-krat višji nivo adrenalina kot normalna oseba. Ko je pod stresom, se krvni pritisk poviša, in kot so zapisali v Indian Journal of Dermatology, se številne krvne žile, ki obkrožajo železe znojnice, pod pritskom skrčijo in zožijo. Ko se stres še poveča, krvne žile popokajo, kri pa gre neposredno v žleze znojnice, ki nato prek znoja na površje kože potisnejo kapljice potu, pomešane s krvjo.

Sedaj je Delfina prejela zdravila za zmanjšanje anksioznosti, kar bo pomagalo tudi pri zmanjševanju krvavenja. Čeprav verjetno še dolgo ne bodo našli zdravila za odpravo hematidzoze in ji lahko zdravniki le pomagajo pri zmanjševanju možnosti za krvavenje, pa je življenje Delfine veliko lažje, ker sedaj razume, da ne gre za neavrno bolezen in ve, kako blaži krvavenje. Na tej poti pa ji je veliko pomagala predvsem podpora Recarisa, s katerim se je pred kratkim zaročila ''Po zaslugi Recarisa se počutim svobodno. Ne občutim več praznine in nočem umreti. Ko sem ga spoznala, je bilo prečudovito, saj sem lahko na novo zaživela. Še danes občasno pričnem krvaveti, a sedaj vem, da bo vse v redu, in to mi pomaga, da hitreje neham krvaveti.''