Krivec niso maščobe, temveč sladkor

Med nenasičenimi maščobnimi kislinami pomembno mesto zasedajo tudi omega-3 maščobne kisline, med katere uvrščamo eikozapentaenojsko kislino (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA) ter omega-6 arahidronska kislina. Obe naj bi predstavljali nizko stopnjo tveganja za srčno-žilne bolezni, ob tem pa so raziskovalci poudarili, da njuni dodatki nimajo nobene koristi za naše zdravje. Obsežna raziskava je sicer posledica vse večjega spora o tem, ali je našemu zdravju bolj škodljiv sladkor ali nasičene maščobe. Slednje so v zadnjih nekaj desetletjih namreč postavljali na prvo mesto med vzroki za debelost ter za bolezni srca in ožilja, a so v zadnjih letih nekateri znanstveniki pridobili dokaze o tem, da je maščoba neupravičeno izpostavljena kot glavni krivec in bi v resnici morali kriviti sladkor.

Obsežno raziskavo je vodil dr. Rajiv Chowdhury z univerze v Cambridgeu, ki pravi, da izsledki njihovega dela lahko potencialno spodbudijo nove smeri raziskovanja, na podlagi katerega bodo še enkrat presodili o ustreznosti aktualnih prehranskih smernic. »Kardiovaskularne bolezni, predvsem kronične srčne bolezni, ostajajo glavni vzrok smrti in invalidnosti po svetu. Leta 2008 je zaradi posledic težav z boleznimi srca in ožilja umrlo več kot 17 milijonov Zemljank in Zemljanov. Pri tako velikem številu obolelih, je ključnega pomena, da imamo ustrezne smernice za preprečevanje bolezni, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih,« je prepričan dr. Chowdhury.

Manjše raziskave ne zajamejo vseh parametrov

Obsežna raziskava je bila izvedena na podlagi meta-analize podatkov iz 72 študij, ki so vključevale 600 tisoč udeležencev iz 18 držav sveta. Pri manjših raziskavah strokovnjaki ne morejo biti pozorni na vse malenkosti, prav tako je vzorec sodelujočih običajno premajhen za neka posplošena dognanja, obenem pa praviloma ne vključujejo vseh potrebnih parametrov, ki bi omogočili kredibilne rezultate, zato je bila po mnenju sodelujočih pri raziskavi analiza večih različnih študij najbolj ustrezna smer raziskovanja. Ključna ugotovitev raziskovalcev je bila dokazana nepovezanost nasičenih maščob v prehrani oziroma v krvnem obtoku z boleznimi srca in ožilja, kar je zagotovo velik korak naprej pri odkrivanju vzrokov za nastanek pogostih in precej smrtonosnih bolezni.

Na izogibanje nasičenim maščobam so zdravstveni in medicinski organi pričeli opozarjati pred približno štirimi desetletji, šele lani pa se je javno izpostavil prvi zagovornik teh maščobnih kislin. Londonski kardiolog dr. Aseem Malhotra za eno izmed britanskih zdravstvenih revij takrat dejal, da bi morali odpraviti mite o krivdi nasičenih maščob za nastanek bolezni srca in ožilja, ki je temeljila na napačnem tolmačenju znanstvenih študij. »Ta obsežna in izredno pomembna raziskava ponuja še več dokazov, da je bila naša osredotočenost zgolj na nasičene maščobe kot glavnega krivca za nastanek bolezni srca, napačna, saj bi se morali osredotočati na skupine živil,« je ob nedavnem razkritju rezultatov dejal dr. Malhotra. »Prekomerno uživanje predelane hrane je tisto, kar je krivo za vse več kroničnih bolezni, ki so trenutno glavni morilci v zahodnem svetu. Slabe prehranske navade so krive za več bolezni kot telesna nedejavnost, alkohol ter kajenje skupaj,« je prepričan ugledni kardiolog.

Jejmo čim več svežih živil

Rezultati obsežne raziskave so razkrili tudi, da prehranska dopolnila nimajo dokazanih koristi za telo, zato bi se morali bolj osredotočati na to, da v svojo prehrano namesto dopolnil vključimo čim več svežih živil, saj so ta temeljni gradniki hranil v našem organizmu. Raziskava je vsekakor ponudila veliko možnosti za nadaljnje odkrivanje vzrokov smrtonosnih bolezni, v kar je prepričan tudi profesor Jeremy Pearson z britanske fundacije za srce, ki je sofinancirala obsežno študijo. »Ta analiza obstoječih podatkov potrjuje, da ni dovolj dokazov, ki bi pričali o tem, da hrana, ki je bogata z večkratno nenasičenimi maščobnimi kislinami in ima malo nasičenih maščob, zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. A potrebnih bo še veliko obsežnih kliničnih študij, preden bodo lahko z gotovostjo potrdili svoja predvidevanja.«