Martin Wells je za zavarovanje za kritične bolezni porabil že več kot 5 tisoč evrov, zavarovalnica pa mu je v primeru, da bi zbolel za katero od hudih bolezni, obljubljala do 560 tisoč evrov izplačila odškodnine.

Ko je nato pri 47 letih po dveh poškodbah iste noge, prvič si jo je poškodoval pred 30 leti, utrpel še nekaj hudih infekcij in zastrupitev krvi, so mu morali zdravniki levo nogo amputirati nad kolenom, zavarovalnica pa mu je takrat obrnila hrbet.

Predstavniki zavarovalnice so mu povedali, da je po njegovi zavarovalni polici upravičen do odškodnine le v primeru trajne fizične poškodbe oziroma v primeru amputacije dveh ali več okončin od gležnja oziroma zapestja naprej, ne glede na kombinacijo. “Ko sem sklepal zavarovalno pogodbo, mi nihče ni povedal, da bi mi morali amputirati obe nogi, da bi dobil odškodnino. To je naravnost smešno. Ljudje sklepamo takšna zavarovanja v dobri veri.“

Wells, ki zaradi amputacije ne more hoditi že 18 mesecev, upa, da se bo lahko zatem, ko bo dobil protezo in popolnoma okreval, lahko vrnil v službo. Vendar pa zaradi kombinacije amputacije in artritisa v desnem kolenu ne bo mogel delati več kot le za polovični delovni čas. “Pri treh otrocih je denar velik problem,“ še pravi oče 19-letne Charlotte, 17-letne Lauren in 15-letnega Simona.

Predstavnik zavarovalne agencije, pri kateri je Wells sklenil polico, pravi, da je zavarovalnica le delovala v skladu s standardi. Polica namreč krije le izgubo rok ali nog – permanentno izgubo dveh ali več okončin od zapestja oziroma gležnja naprej, ne glede na kombinacijo. “Po definiciji se za kritično bolezensko stanje šteje le, če oseba izgubi vsaj dve okončini.“ Vendar pa direktorica finančnega servisa Sarah Fullaway dodaja, da imajo številne agencije danes na razpolago tudi že police z dodatnim kritjem. “V sklopu teh oseba dobi polno izplačilo že v primeru izgube ene okončine.“