Raziskava, ki so jo opravili na filadelfijski univerzi, je pokazala, da je obdobje starosti od dveh do petih mesecev odločilnega pomena za izoblikovanje okusov, tudi tistih najbolj prefinjenih. Mati je tako sposobna usmerjati otroka in vplivati na to, katera prehrana mu bo okusna in katera ne.

Okusi, ki se absorbirajo v materino mleko, oblikujejo okus otroka, pri tem pa je ključno dojenje med drugim in petim mesecem starosti, je pokazala filadelfijska raziskava. Raziskovalci so svojo teorijo potrjevali tako, da so novorojenčkom dajali umetno mleko, obogateno z rahlo grenkimi ali kislimi priokusi in spremljali, če jim bodo ti okusi pri srcu tudi pozneje, ko jih bodo matere nehale dojiti. Otroci, ki so sodelovali v raziskavi, so dejansko imeli raje nekateri kislo, drugi pa grenko hrano. Zanimivo pa je, da so dojenčki starejši od šest mesecev mleko s priokusi zavračali, saj teh okusov niso bili vajeni.

“Pokazali smo, da je obdobje od drugega do petega meseca najpomembnejše za izoblikovanje okusa,“ je povedal Gary Beauchamp, eden od raziskovalcev. “Verjamemo, da je mati tista, ki lahko izoblikuje otrokov okus. Če bi med nosečnostjo in dojenjem uživala veliko sadja in zelenjave, bi se to poznalo tudi na otroku, ki bi najverjetneje z velikim navdušenjem posegel po svežem sadežu.“

Študija potrjuje pomembnost materinega mleka za otroka. “Ko sem še študiral, so nekateri profesorji trdili, da je umetno mleko bolj zdravo od materinega,“ se spominja dietetik in strokovnjak za prehrano novorojenčkov Ciro Vestita, zaposlen na univerzi v Pisi. “Gre za zgrešeno teorijo. Materino mleko je izjemno dragoceno. Tudi raziskave so pokazale, da dojeni otroci veliko redkeje zbolevajo za astmo in alergijami.“

Profesor Vestita tako možnosti, da hrana, ki jo mati uživa in prek mleka te okuse prenaša na otroka, lahko vpliva na razvoj okusa pri otrocih. “Med nosečnostjo in takoj po porodu mati iz hrane absorbira substance, ki jih nato z mlekom posreduje otroku, to pa zagotovo vpliva na to, kaj bo otroku všeč in kaj ne, saj se navadi na določene okuse,“ pojasnjuje. “Če bo ženska recimo med nosečnostjo in po njej pojedla ogromno cvetače, bo njeno telo iz zelenjave absorbiralo žveplo. Te molekule bo nato z dojenjem posredovala otroku, to pa bo omogočilo, da bo otrok cenil živilo, ki sicer v otroštvu ni ravno priljubljeno.“ Materino mleko je tako izjemno dragoceno, po drugi strani pa je treba paziti, saj je mleko tudi zelo občutljivo. “Če mati med nosečnostjo ali dojenjem uživa alkohol ali kadi, bo otrok absorbiral toksične substance, zato morajo biti ženske v tem obdobju izjemno pazljive in paziti na to, kaj zaužijejo.“

Sposobnost proizvajanja kakovostnega in hranljivega mleka pa ni odvisna zgolj od staršev. Prav pred kratkim so tako španski strokovnjaki iz univerze v Grenadi in bolnišnice San Cecilio ugotovili, da prezgodnji porod poslabša kakovost mleka, saj v njem primanjkuje koencima Q10. Poleg tega pa nekatere matere sploh ne morejo dojiti, četudi bi hotele, saj jim žleze ne proizvajajo mleka.