Že pri rosnih 12 letih je Chrystal White zaradi ločitve staršev in težkih materialnih razmer zašla v slabo družbo, ki jo je le v nekaj mesecih potegnila v svet drog in prostitucije. In čeprav je vedela, da postavlja veliko na kocko, ji ni bilo mar. ''Sčasoma mi je bilo popolnoma vseeno za zdravje in za to, kako sem videti. Vse, kar me je zanimalo, je bilo to, ali bom dobila naslednji odmerek droge,'' priznava danes 26-letna Chrystal. ''Na dan sem za drogo porabila tudi 350 evrov in bila za denar narediti marsikaj.''

A takšna brezbrižnost jo je kmalu veliko stala. Mladenka je namreč iz dneva v dan bolj hirala, pa tudi njeno počutje je bilo vedno slabše. ''Zelo hitro sem hujšala. Kmalu sta me bila le še kost in koža. Visoka sem 1,72 metra in s 67 kilogramov sem shujšala na 38! Komaj sem še stala in funkcionirala. Ko pa sem začela kašljati kri, sem se končno le odpravila k zdravniku,'' pove Chrystal. Ta ji je povedal, da boleha za hudo pljučnico in tuberkulozo. Moral pa ji je sporočiti še eno, veliko bolj grozljivo novico … 26-letna Chrystal je bila okužena z virusom HIV. ''Sedela sem na stolu in bila sem v popolnem šoku. Mislila sem, da je mojega življenja konec,'' pravi. Potem je takoj poklicala starše, ki jih ni videla že 10 let, in ko so prihiteli v bolnišnico, so jih oblile solze. ''Ko so me zadnjič videli, sem bila stara 16 let. Imela sem lepe, dolge lase in zelene oči. Zdaj pa sem bila povsem shirana. Rebra so mi štrlela ven, koža je bila uvela in siva, po vsem telesu pa sem imela sledove igle. Ko me je oče zagledal, je bruhnil v jok in mi rekel, da se moram spraviti v red.''

In nasvet očeta je Chrystal vzela resno. A tisto, kar ji je poleg očetove reakcije vrnilo voljo do življenja in ji dalo moč, da se bori, so bila zagotovila drugih z virusom HIV okuženih ljudi, da se da z ustreznimi zdravili skorajda nemoteno živeti. ''Takrat sem se zavedela, da si želim živeti in da si želim živeti drugače kot doslej. Po pripovedovanjih ljudi, ki so bili okuženi z virusom, pa niso razvili AIDSA, sem uvidela, da okužba ne pomeni smrtne obsodbe. Pravzaprav je bila to neke vrste budnica oziroma znak, da moram spremeniti svoje življenje. Verjetno se sliši nadvse čudno, a to, da sem se okužila z virusom HIV, mi je rešilo življenje. Če se to ne bi zgodilo, bi me do zdaj mamila zagotovo že pokopala,'' pravi 26-letnica.

Chrystal je, ko so jo odpustili iz bolnišnice, za nekaj mesecev odšla na rehabilitacijo, da se je rešila odvisnosti od drog. Zdaj pa prostovoljno pomaga tistim, ki doživljajo isto, kot je pred leti doživljala sama. Že 18 mesecev je, odkar je vzela zadnji odmerek, in zaradi zdravil, ki jih redno jemlje, je tudi njeno zdravstveno stanje zaenkrat stabilno. ''Rada delam kot prostovoljna svetovalka. Tako namreč pomagam zasvojencem in upam, da tako vsaj koga rešim, da ne bo končal tako kot jaz. Da ne bo na tako krut način spoznal, kako veliko je vredno življenje,'' še pove.