Še več, sama trdi, da je prav alopecija zaslužna za njeno odločnost. "Zdaj si ne morem predstavljati svojega življenja brez alopecije. Ne vem, kakšno pot bi izbrala brez nje. Misel, da se ne bi lotila kolesarjenja, mi je grozna. Zaradi alopecije sem bila zelo sramežljiva in zato sem veliko časa preživela za knjigami in se osredotočala na učenje in dobre ocene. Trdo delo je edina stvar, ki me je odvrnila od skrbi glede prihodnosti in vprašanj o tem, ali bom sploh našla fanta in kako mi bo v službi. Potem sem se z isto vnemo lotila kolesarjenja. Predelala sem svoje skrbi glede las in se osredotočila zgolj na kolesarjenje. To me je oblikovalo v žensko, kakršna sem danes," pojasnjuje mlada Britanka, ki je spregovorila tudi o tem, kako se je z alopecijo srečevala v mladosti. "Spomnim se, da sem neke noči jokala in starše spraševala, kaj se dogaja. Odgovorili so mi, da bodo našli nekoga, ki bo težavo odpravil." Sprva prestrašena, nato pa pogumna Joanna je v športu našla izhod za svoje skrbi in tolažbo, ki ji je po tolikih letih prinesla tudi zlato. Vsakič, ko stoji na stopničkah, njeni oboževalci ne ploskajo le njeni športni zmagi, temveč tudi njeni zasebni zmagi.
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV