1. Zakaj se vam zdi pomembno, da se ga udeleži čim več ljudi oziroma kaj je namen teka?
Za rakom dojk vsako leto zboli več žensk. Vsak dan najmanj trem ženskam odkrijejo raka dojk, vsako leto jih umre okrog 400. Zato je pomembno, da na najrazličnejše načine ozaveščamo ljudi o najpogostejšem raku pri ženskah – raku dojk, o pomembnosti telesne aktivnosti in zdravega načina življenja za ohranjanje zdravja. Zelo pomembno pa je tudi druženje in prenašanje pozitivne energije med vsemi generacijami, med zdravimi in bolnimi.
2. Kam bodo šla sredstva, ki jih boste zbrali s startninami?
Z zbranimi sredstvi bomo pomagali izboljšati bivanje bolnic in z določenimi aparati olajšati zdravljenje onkoloških bolnikov v Celju, Mariboru, Novi Gorici in Ljubljani.
3. Kakšne aktivnosti še pripravljate za oktober?
Tek in hoja za upanje bosta še 30. septembra v Dolenjskih Toplicah in 2. oktobra v Mariboru. S promocijo o zdravem življenju in ozaveščanju o raku dojk bomo nadaljevali tudi z obešankami po avtobusih v Ljubljani. Prirejamo številna predavanja. Oktobra poteka kreativni nagradni natečaj "roza ni zgolj poza" ozaveščanja o raku dojk med slovenskimi srednješolci. Slovensko javnost pa bomo še posebej opozorili na 15. oktober – evropski dan zdravih dojk. Na novinarski konferenci bomo strokovnjake povprašali, zakaj se DORA tako počasi širi po Sloveniji.
4. Kako lahko preventivno poskrbimo, da ne zbolimo za tem rakom?
Raka dojk v celoti ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo njegovo pogostost. To pa lahko storimo tako, da smo od mladih let telesno aktivni, da živimo zdravo in da že v poznih najstniških letih začnemo z rednim mesečnim samopregledovanjem dojk in to nato počnemo vse življenje. Po 50. letu moramo poleg tega vsaki dve leti še na presejalno mamografijo. Če odkrijemo spremembo, ki ostane še po enem mesecu, se takoj oglasimo pri zdravniku.
5. Katere ženske so raku dojk najbolj izpostavljene?
Pogosteje zbolevajo ženske, ki so zgodaj dobile prvo menstruacijo ali so jo pozno izgubile. Ženske, ki niso rodile ali so rodile po 35. letu, ženske, katerih najbližje sorodnice so mlajše zbolele za rakom dojk, ki so že prebolele raka ene dojke.
6. Kako poteka zdravljenje?
Rak dojk je danes dobro ozdravljiva bolezen, če ga odkrijemo zgodaj. Običajno je zdravljenje raka dojk kirurško, z obsevanjem in sistemsko z zdravili. Danes je vsako zdravljenje posebej prilagojeno vsaki bolnici in njenemu raku, saj rak dojk ni ena sama bolezen, ampak jih je najmanj 80 ali več.
7. Kot ste rekli, je pomoč bližnjih izjemnega pomena. Imajo pa bolnice na voljo še eno obliko pomoči, in sicer SOS telefon. Čemu je namenjen?
SOS telefon je neprecenljive vrednosti, prav tako osebna srečanja z bolnicami in svojci. Pomagamo bolnicam ob hudih stiskah, ko zvedo za diagnozo, pomagamo jim pri odločitvi o načinu zdravljenja, ob težavah pri specifičnem zdravljenju, pri vračanju v družinsko in socialno življenje. Še tako dober strokovnjak ne more nadomestiti našega dela. Za dobro bolnika je potrebno oboje. Na SOS telefon lahko pokličete dopoldne med 11. in 14. uro na tel. (01) 475 15 14 na Dunajsko 56/V, kjer je sedež združenja. Tam se lahko zglasite tudi osebno.
8. Kako bi še lahko zmanjšali umrljivost žensk za tem rakom?
Že s samim državnim programom DORA, to je organizirana presejalna mamografija na vsaki 2. leti za ženske med 50. in 69. letom, ki bi se ga udeleževalo najmanj 70 % žensk, bi ob dobrem zdravljenju, ki ga Slovenija ima, lahko znižali umrljivost za 30 %. Vsako leto bi tako lahko umrlo 100 žensk manj. Vsi pa bi se morali zavedati, da je skrb za zdravje naša dolžnost: vsakodnevna telesna aktivnost, zdrava, uravnovešena prehrana, vzdrževanje telesne teže, opustitev kajenja, zmernost v pitju alkohola, redna udeležba na preventivnih programih ZORA, DORA in SVIT. Poleg tega bi že mlada dekleta morale vedeti, da lahko zbolijo za rakom dojk, če bodo doživele visoko starost. Zato bi morale poznati svoje dojke in si jih redno mesečno samopregledovati vse življenje. Po 50. letu bi morale ženske k temu dodati še vsaki dve leti presejalno mamografijo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV