Roženični keratokonus: - Pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni. - Simptomi niso specifični, zato strokovnjaki vsem z novo odkrito dioptrijo svetujejo, da opravijo topografijo roženice. - V primeru diagnoze keratokonus, v očesni kliniki Morela okulisti svetujejo zdravljenje z metodo 'cross-linking'. - 'Cross-linking': UV svetloba in vitamin B2 sprožita kemijsko reakcijo, s katero roženica postane bolj trdna, kar ustavi napredovanje bolezni. |
Vzrok za nastanek bolezni še ni povsem poznan, domneva pa se, da gre za genetsko pogojeno obolenje. Strokovnjaki poleg tega opažajo tudi, da se pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so se več let drgnili po očeh. Keratokonus lahko ugotovijo čisto slučajno, saj ga ne spremljajo kakšni specifični simptomi. »Največkrat so znaki povezani s slabim vidom: lahko gre za dvojni vid, bleščanje, težave pri prehajanju iz teme v svetlobo ali splošno slabšanje vida,« pravi Kristina Mikek in dodaja, da se včasih po pomoč k njej zatečejo ljudje, ki so opravili že vse mogoče drage preiskave in slikanja glave, na koncu pa ugotovijo, da imajo keratokonus.
Zdravljenje z metodo 'cross-linking'
Diagnozo keratokonus oftalmologi postavijo na podlagi preiskav roženice. Gre za pregled, pri katerem računalniško posnamejo površino roženice in ugotovijo stadij bolezni, tekom pregledov pa tudi njeno morebitno napredovanje. Pacientom priporočajo zdravljenje z metodo 'cross-linking', neke vrste navzkrižnim povezovanjem pod vplivom UV žarkov. Z uporabo ultravijolične A svetlobe in vkapavanjem kapljic posebne raztopine vitamina B2 (riboflavina) med približno 45 minut trajajočim ambulantnim posegom sprožijo kemijsko reakcijo, pri kateri se tvorijo nove prečne povezave med vlakni kolagena v roženici. Ta tako postane bolj toga in biomehanično stabilna, kar prepreči razvoj nepravilnega izbočenja ali ustavi njegovo napredovanje.
Metoda 'cross-linking' je v širši uporabi zadnje desetletje, v Slovenijo pa jo je prva vpeljala prav oftalmologinja Kristina Mikek, ki o tem zdravljenju redno vodi tečaje na mednarodnih srečanjih Evropskega združenja za kataraktno in refraktivno kirurgijo (ESCRS). Kot pravi, se je doktrina tega zdravljenja v toku let nekoliko spreminjala. »V začetku je bilo znano, da v primeru potrditve diagnoze keratokonus spremljamo razvoj bolezni in če ta napreduje, se odločimo za zdravljenje z metodo 'cross-linking'. Čez nekaj let je potem obveljalo, da začnemo pri mlajših osebah (najstnikih) keratokonus zdraviti takoj, ko ga opazimo. No lani decembra pa smo se že pogovarjali, da lahko z metodo 'cross-linking' pomagamo tudi starejšim, pri katerih diagnosticiramo keratokonus,« razvoj metode zdravljenja pojasnjuje priznana oftalmologinja.
Opozoriti je potrebno, da z metodo 'cross-linking' oftalmolog ne more pozdraviti bolezni, temveč ko lahko le zaustavi in prepreči, da bi napredovala. Prav zato se ne da napovedati, v kolikšni meri se bo stanje pacienta zares izboljšalo, vsekakor pa gre za dolgotrajen proces. »Sama sem zelo previdna in pacientom nikoli ne obljubim preveč. Ne morem namreč reči, da bo po zdravljenju kar naenkrat videl kot sokol, ker to preprosto ni res. Potrebno je daljše časovno obdobje, da šele nato vidimo dober rezultat,« pojasnjuje oftalmologinja Kristina Mikek. Z njo se strinja tudi Lara Udovič, študentka, pri kateri so se težave z vidom začele v srednji šoli. »Na začetku sem imela zelo majhno dioptrijo, nato pa se je začel moj vid nenadoma močno slabšati. Na očeh sem nenadoma začutila veliko težo, težko sem prenašala sončno svetlobo in bleščanje,« se spominja mlada Dolenjka.
Zdravljenje ji je pomagalo do sreče
Lara je šele na specialističnem pregledu za kontaktne leče izvedela, da boleha za keratokonusom. »Takrat sem bila stara 18 let in se nisem veliko ukvarjala s tem, starša pa sta se zelo obremenjevala in iskala možnosti, da bi mi pomagala. Videla sta namreč, da se mučim, da sem nervozna. Mami je na spletu našla možnost zdravljenja z metodo 'cross-linking' v očesni kliniki Morela okulisti in me kar naročila na pregled. Od tu naprej se je potem vse odvijalo s svetlobno hitrostjo,« pravi študentka turizma in dodaja, da je bila že pred prvim pregledom odločena, da bo sprejela kakršno koli zdravljenje, ki ji ga bodo ponudili, saj ji je vid povzročal vse večje težave.
Z oftalmologinjo Kristino Mikek se je dogovorila za poseg, ki je potekal hitro ter brez težav, zato se je lahko še isti dan vrnila domov. Nekaj dni je imela rahel glavobol, bolele so tudi oči, a je v ordinaciji dobila vsa potrebna zdravila, tako da ji ni bilo hudega. A izboljšanja ni bilo takoj. »Pred operacijo me je oftalmologinja opozorila, da ni nujno, da se bo moj vid res izboljšal in da bo na spremembe potrebno počakati več mesecev. In res, po približno letu dni sem se nekega dne zbudila in še preden sem si nataknila očala, sem opazila, da se je moj vid močno izboljšal. Še isti dan sem odšla na pregled v kliniko Morela okulisti, kjer so potrdili moja opažanja,« se spominja Lara, ki zdravljenje danes priporoča vsem z enako diagnozo: »Zdravljenje z metodo 'cross-linking' je moje življenje povsem spremenilo. V pozitivnem smislu, seveda. Predvsem je lažje živeti, saj nimam več pritiska na očeh, ne stiskam več oči, da bi izostrila sliko. Vse je veliko enostavneje in počutim se osvobojeno. Enostavno, srečna sem!«