Kako bi laični javnosti razložili, kaj je osebna asistenca?

Osebna asistenca je skupek različnih storitev, ki posamezniku z oviranostjo oz. invalidnostjo omogočajo bolj kvalitetno in bolj polno življenje. Storitve so prilagojene posamezniku, njegovim potrebam in željam. Torej, osebni asistent pomaga uporabniku storitev osebne asistence pri tistih stvareh, ki jih ne zmore sam, in je tako njegovo življenje bistveno kvalitetnejše.

Kdo je upravičen do osebne asistence? 

Do storitev osebne asistence je upravičen posameznik z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno, osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev. Mora biti državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji. Mora biti star od 18 do 65 let. Živeti mora v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu, izven celodnevne institucionalne oskrbe. Potrebovati mora najmanj 30 ur pomoči na teden.

Če je upravičena oseba uveljavila pravico do osebne asistence pred 65. letom starosti, je lahko do osebne asistence upravičena tudi po tem, ko dopolni to starost. V tem primeru se ponovno oceni potreba po osebni asistenci.

Je osebna asistenca enaka kot pomoč na domu?

Ne. Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav, povezanih s starostjo, ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati, niti tega v zadostnem obsegu ne zmorejo njihovi svojci.  Medtem ko je osebna asistenca namenjena mlajši, aktivni populaciji, ki se zaradi svoje oviranosti oz. invalidnosti ne zmore enakopravno in polnovredno vključevati v družbo.

Pomoč na domu je v pristojnosti občin, saj občina izbere izvajalca, ki nato storitev izvaja. Občine pomoč na domu tudi sofinancirajo, in sicer najmanj v višini 50 %, v povprečju pa preko 70% celotnih stroškov. Ostali delež stroškov pokrije uporabnik sam.

Medtem ko se sredstva za financiranje storitev osebne asistence zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, uporabnik storitev osebne asistence sofinancira le, če je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo oziroma drugih denarnih prejemkov zaradi potrebe po tuji negi in pomoči.

Kako do pomoči oz. kako priti do osebnega asistenta? 

Prvi korak je ta, da uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik vloži vlogo za pridobitev pravice do osebne asistence na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Vlogo lahko pridobi na spletnem mestu gov.si. Pristojni center za socialno delo po pregledu vloge preveri izpolnjevanje pogojev za dodelitev pravice do osebne asistence. Kadar center ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev pravice do osebne asistence, vlogo odstopi Inštitutu za socialno varstvo.  Komisija inštituta na podlagi vloge in osebnega razgovora na domu uporabnika, pripravi mnenje o obsegu ur in vrsti storitev osebne asistence. Na podlagi mnenja komisije pristojni center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence. 

Sedaj je uporabnik tisti, ki postane aktiven in med vsemi izvajalci osebne asistence, ki so navedeni v registru izvajalcev, izbere izvajalca, ki bo zanj izvajal osebno asistenco in mu pomagal poiskati primerne osebne asistente.

Mi, kot izvajalec osebne asistence, uporabnikom pomagamo pri iskanju osebnih asistentov, kar pomeni, da objavimo razpis za prosto delovno mesto na Zavodu za zaposlovanje, na naši spletni strani in na različnih družabnih omrežjih, v skupinah, ki so povezane z osebno asistenco. S kandidati, ki se prijavijo, stopimo v stik. Prijave posredujemo uporabnikom in v sodelovanju z uporabnikom se dogovorimo, koga povabimo na razgovor ter kdaj in kje bodo razgovori potekali. Ko uporabnik izbere osebnega asistenta, izpeljemo postopke zaposlitve in se trudimo, da lahko osebne asistente čim hitreje napotimo k uporabniku, saj se zavedamo, da je postopek pridobitve odločbe dolgotrajen.

Kakšne vrste pomoči obsega osebna asistenca? 

Storitve osebne asistence so razdeljene v 5 sklopov. 

Storitve namenjene osebni pomoči uporabnika (pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri uporabi stranišča oziroma pri odvajanju, kopanje in pomoč pri umivanju ter vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri hranjenju in pitju, pomoč pri gibanju, posedanju, premeščanju, vstajanju ali nameščanju v ustrezen položaj, pomoč pri namestitvi, upravljanju in uporabi ortopedskih in tehničnih pripomočkov, vodenje in pomoč pri orientaciji slepe in gluho slepe osebe...).

Storitve namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih (pomoč pri pripravljanju hrane in kuhanju, pomoč pri čiščenju in vzdrževanju bivalnih prostorov, pomoč pri oskrbi in negi otroka uporabnika/starša ob njegovi prisotnosti in navodilih, pomoč pri urejanju osebne dokumentacije, pomoč pri oskrbi hišnih ljubljenčkov, pomoč pri nakupih.

Spremstvo (vodenje in pomoč pri orientaciji v prostorju, vožnja avtomobila, spremstvo pri vključevanju v športne, rekreacijske in kulturne dejavnosti, pri ohranjevanju zdravja v zdraviliščih,...).

Pomoč na delovnem mestu in izobraževalnem procesu (namestitev opreme in pripomočkov ter delovnih in študijskih sredstev, pri urejanju in vodenju dokumentacije, branju in pisanju, pomoč pri uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije,...).

Pomoč pri komunikaciji (pri branju besedil v prilagojenih načinih sporazumevanja, preko različnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij na zahtevo uporabnika, tolmačenje in prenos informacij uporabniku...).

Katere so bistvene prednosti osebne asistence? 

Prednost osebne asistence vidim v tem, da osebna asistenca omogoča osebam z invalidnostjo, da živijo tako kot kdorkoli drug – se odločajo o vseh stvareh v svojem življenju, govorijo v lastnem imenu, imajo možnost izbire.  Tako uporabnik ni zgolj oskrbovanec, ampak je aktiven član družbe in živi neodvisno življenje. Uporabniki po vsem svetu poudarjajo, da jim osebna asistenca daje bistveno več dostojanstva in svobode, kot bi ju imeli, če bi bili odvisni samo od pomoči staršev, partnerja/partnerke in sorodnikov.

Bistveno prednost osebne asistence vidim tudi v tem, da uporabnik živi doma, si sam izbere ustreznega osebnega asistenta in ga tudi sam usposobi za opravljanje dela.

Menite, da so še kakšna področja osebne asistence, ki so potrebna izboljšave? 

Ko se je osebna asistenca začela izvajati v praksi, se je pokazalo, da so v zakonu preveč splošno opredeljeni posamezni deli zakona, zaradi česar je prihajalo do nejasnosti in tudi do nepravilnosti v izvajanju tega zakona. Lansko jesen sprejeta novela zakona in nov pravilnik, ki je začel veljati spomladi, sta nekatere pomanjkljivosti uredila oziroma odpravila. Kljub spremembam je v praksi še vedno precej izzivov. Velik izziv so čakalne dobe. Uporabniki, ki potrebujejo osebno asistenco, (pre)dolgo čakajo na odločbe o pravici do osebne asistence, tudi po več mesecev. 

Trenutno je najbolj perečo področje prav ocenjevanje potreb po osebni asistenci. Novela zakona je strokovno komisijo profesionalizirala. Člani strokovne komisije so tako zaposleni na Inštitutu za socialno varstvo. Pri izpolnjevanju ocenjevalnega obrazca komisija ocenjuje potrebo posameznika po pomoči druge osebe pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Ocenjevalni obrazec je razdeljen v dva širša sklopa. Eden se nanaša na osebno pomoč, drugi pa na dnevne aktivnosti. In tukaj nastopi pomanjkljivost, saj lahko dnevna aktivnost za enega uporabnika pomeni nekaj popolnoma drugega kot za drugega uporabnika.  

Za enega uporabnika dnevna aktivnost pomeni, da sodeluje pri pripravi obrokov hrane in gre na kratek sprehod, za drugega uporabnika pa aktivnost pomeni, da sodeluje pri vseh gospodinjskih opravilih, je vključen v različna društva in se udeležuje različnih dogodkov. Ampak to še ne pomeni, da prvi uporabnik ni aktiven in da ne potrebuje osebne asistence. Uporabniki so si med seboj zelo različni in aktivnost je lahko pri vsakem uporabniku drugače opredeljena.

Kdo lahko dela kot osebni asistent? Kakšno izobrazbo potrebuje? Potrebuje kakšna dodatna izobraževanja? 

Kot osebni asistent lahko dela posameznik, če je polnoleten, je poslovno sposoben, iz kazenske evidence ne izhaja, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na področju nasilja, spolne nedotakljivosti oziroma diskriminatornega ravnanja na podlagi invalidnosti v skladu z drugimi predpisi, in ima opravljeno usposabljanje v skladu z Zakonom o osebni asistenci.  Zakon predvideva, da morajo osebni asistenti, preden začnejo izvajati osebno asistenco, opraviti osnovno usposabljanje in nato se morajo vsako leto vsaj en delovni dan dodatno usposabljati za opravljanje osebne asistence.

Mi zaupate, kako poteka izvajanje osebne asistence v praksi? Morda, če mi opišete nek najbolj tipičen dan. 

Menim, da je zelo težko opisati tipičen dan, saj so si uporabniki med seboj zelo različni in tako se tudi njihovi tipični dnevi razlikujejo.  Bom opisala dan pri uporabnici, ki potrebuje 24-urno osebno asistenco in živi sama.

Pri tej uporabnici asistentka zjutraj izvaja nego, razgibavanje in vstajanje na voziček. Sledi zajtrk, ki ga pripravi asistentka. Uporabnici da zdravila in inzulin. Do kosila običajno sledi sprehod, razgibavanje na vozičku, dihalne vaje, miselne igre, branje knjige, petje in obiski prijateljev. Asistentka pripravi kosilo. Po kosilu uporabnica dobi zdravila in insulin. Sledi popoldanski počitek.  V času popoldanskega počitka asistentka opravlja gospodinjska opravila. Popoldne sledijo naloge kot dopoldne. Asistentka pripravi večerjo, po večerji sledijo zdravila in insulin. Sledi razgibavanje v postelji, branje knjig ali gledanje televizije in nato večerni počitek. Ko uporabnica počiva, asistentka opravlja gospodinjska opravila, ki so tiha (npr. likanje). 

Kaj menite, da bi še potrebovali, tako uporabniki kot denimo osebni asistenti – v praksi kot morda tudi na področju zakonodaje? 

Menim, da bi tako uporabniki kot tudi osebni asistenti potrebovali več opolnomočenja. Uporabniki v smislu, da se naučijo, kako voditi in usmerjati osebne asistente. Nekateri uporabniki namreč še vedno ne znajo ali ne zmorejo dati navodil, ker so bili celo življenje navajeni, da so drugi dajali navodila, da so se drugi odločali namesto njih ...

Asistenti pa potrebujejo opolnomočenje v smislu supervizije.  Da podelijo svoje izkušnje, svoje stiske in so pri tem slišani.