"Ko so me kmalu po operaciji ponovno pregledali z ultrazvokom, so bile novice odlične. O kakršnih koli izrastkih ni bilo več sledu in dejstvo, da sem zdrava, me je resnično razveselilo," se spominja Leigh, ki pa v naslednjem stavku pove, da se je veselila prezgodaj. Septembra 2012 je namreč zaradi vedno hujših bolečin v spodnjem delu trebuha ponovno obiskala ginekologa, ki pa jo je potolažil, da ne gre za nič hujšega, predpisal ji je antibiotike in jo poslal domov. Bolečine niso pojenjale in v strahu za svoje zdravje je toliko časa vztrajala pri različnih zdravnikih, da so jo na koncu vendarle poslali na podrobnejše preiskave. Vedela je, da nekaj ni v redu, toda diagnoza, ki so ji jo postavili, jo je naravnost šokirala. Ugotovili so namreč, da gre za maligne tumorje, rak pa se je razširil tudi na ostale organe, in sicer do te mere, da je za kakršno koli operacijo prepozno. Ostalo naj bi ji še morda 9 mesecev življenja, edina možnost zdravljenja naj bi bila kemoterapija, ki pa bi ji zgolj nekoliko podaljšala življenje, ne bi ji pa zaustavila, kaj šele pozdravila smrtonosne bolezni.

"Tega preprosto nisem bila pripravljena sprejeti. Jezna sem na zdravstveni inšpektorat, saj so me zdravniki 16-krat poslali domov in na koncu še postavili napačno diagnozo. In potem mi povedo, da mi s pomočjo kemoterapije lahko samo podaljšajo življenje," jezno pove Leigh, ki se je, ker ji ni preostalo drugega, sama lotila raziskovanja in naposled odkrila alternativo – zdravljenje v Nemčiji s pomočjo terapij z vitaminom C in segrevanjem telesa. Vse lepo in prav, a zataknilo se je kot vedno pri denarju, zdravljenje je namreč morala v celoti plačati sama. Ko gre za življenje ali smrt, pa seveda naredimo vse kar je v naši moči in tudi neustrašna Britanka je zadevo vzela v svoje roke ter skušala zbrati potrebna sredstva z organizacijo dobrodelnih večerov, dražbe in drugih podobnih dogodkov. Njena poteza se je obrestovala, uspelo ji je zbrati 35.000 funtov in odšla je na tritedensko zdravljenje v Nemčijo. Prvi pozitivni učinki so že vidni in Legh je polna optimizma ter odločena, da se ne bo vdala: "Nihče ne želi slišati, da umira in niti slučajno nisem bila pripravljena da me priključijo na aparate ter da pri komaj 32-ih umrem. Borila se bom do zadnjega in verjamem, da me čaka svetla prihodnost."