V Sloveniji so lani prvič ugotavljali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu in njihove povezave z zdravjem posameznikov in različnimi vidiki njihovega funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti. Raziskavo so izvedli v sodelovanju Fakultete za družbene vede in NIJZ, ki je zajemala 4 939 oseb, v končnem vzorcu je tako bilo 50,9 odstotkov žensk ter 49,1 odstotkov moških, povprečna starost pa je bila 47 let. 

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba), psihično in materialno zanemarjanje, nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve, je zapisal STA po poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Raziskava je pokazala, da so tri četrtine anketiranih v otroštvu doživele vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, četrtina pa štiri ali več. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Večina (76 odstotkov) anketiranih je tako  priznala, da je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih navedenih v anketi, kar 27 odstotkov udeležencev raziskave pa je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah.

Največ jih je poročalo o čustvenem (56 odstotkov) in fizičnem nasilju (43 odstotkov) odraslih članov gospodinjstva nad njimi, malo manj kot tretjina pa o smrti biološkega starša, ločitvi staršev, zapustitvi s strani starša, približno četrtina jih je poročala o čustvenem in fizičnem zanemarjanju. Dobra petina je doživela zasvojenost vsaj enega odraslega člana gospodinjstva, dobra osmina nasilje med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka pri spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva.

Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo v primerjavi s tistimi, ki niso doživeli nobenega, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so npr. srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni, kot so depresija, tesnobnost, obsesivno-kompulzivna motnja.

Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, kot so glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost itd.

"Zelo smiselno je zavestno, sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. V Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti posameznikov, družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja do preoblikovanja relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in njihovim družinam," so še zapisali pri NIJZ.