Na poti do uresničitve sanj ga ovira le še odvečna koža ...

Spomnimo ...

51-letni Paul Mason je nekoč pojedel 83 680 kilo joulov na dan, kar je kar desetkrat več, kot za normalno delovanje potrebuje moški. Na vrhuncu njegove zasvojenosti s hrano je njegov jedilnik vseboval celoten paket slanine, klobase, 4 jajca, ocvrt krompir in kruh za zajtrk, nato so sledile štiri porcije ocvrte ribe in ocvrtega krompirčka, dva kebaba za kosilo, večerja pa je vsebovala pico ali indijsko hrano. Med obroki si je najraje privoščil čips, pri čemer je lahko na dan pojedel kar 40 vreč čipsa. Kot pravi, se je začel kompulzivno prenajedati že pri 20 letih, ko mu je umrl oče in je imela mati številne zdravstvene težave. A stanje se je le še poslabševalo, tako da je moral opustiti svojo službo na pošti, saj se je že težko premikal. Takrat pa so stvari hitro ušle še bolj izpod nadzora in kmalu je ostal priklenjen na posteljo, kilogrami pa so se še kar kopičili. Da je skrajni čas, da nekaj naredi, se je odločil, ko so morali gasilci leta 2002 podreti sprednjo steno njegove hiše, da so ga lahko naložili na tovornjak in odpeljali v bolnišnico na operacijo hernije, pozneje pa so mu opravili še operacijo želodca, pri kateri so mu vstavili gastrični trak in kilogrami so začeli izginjati.

Potreboval bi operacijo, s katero bi mu odstranili odvečno kožo

Danes je shujšal neverjetnih 286 kilogramov in se že lahko premika in prehodi kratke razdalje, pri daljših pa si pomaga z invalidskim vozičkom. Pri gibanju in pri tem, da bi izgubil dodatne kilograme, ga ovira predvsem odvečna koža, zato si Britanec želi na operacijo, pri kateri bi mu odstranili odvečno kožo. A da bi mu zdravstvena zavarovalnica plačala ta poseg, bi moral imeti dve leti stabilno telesno težo. "Operacijo bi potreboval danes in najverjetneje še eno čez štiri ali pet let. Zaradi teže se moja koža trga. Predvsem koža za kolenom, kjer visi z nog. To pravilo je povsem razumljivo za ljudi, ki jim ni treba izgubiti toliko telesne teže, pri mojem primeru pa je situacija drugačna," je prepričan Paul, ki je poln optimizma in ima že velike načrte za prihodnost.

Cilji za prihodnost so veliki

S svojo izkušnjo si želi pomagati drugim ljudem, ki so se znašli v takšni situaciji, zato trenutno piše knjigo o svoji izkušnji in si želi ustanoviti svetovalno skupino za ljudi z motnjami hranjenja. Poleg tega se bo posvetil svojemu talentu pri izdelovanju nakita: "Ko bom bolj mobilen in ne bom potreboval vozička za premikanje, bom izdeloval nakit iz srebra in ga prodajal preko spleta. Vedno me je zanimalo izdelovanje nakita." Želi si še, da bi se naučil voziti avto, da bi lahko šel na počitnice in da bi si našel partnerico, s katero bi lahko živel bolj polno življenje. "Čudovit občutek je, ko vidiš, da se življenje postavlja nazaj na noge, delaš lahko, kar si želiš, in na stvari gledaš z druge perspektive," je še povedal.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na