Paliativna medicina letos prvič del kurikuluma študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Vsako drugo soboto v oktobru obeležujemo svetovni dan paliativne in hospic oskrbe; letos bo to že 20. leto. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana se pridružujejo letošnji temi, ki poteka pod naslovom ''Izpolniti obljubo: univerzalni dostop do paliativne oskrbe'' (Achieving the Promise: Universal Access to Palliative Care), in se osredotoča na aktivnosti, s katerimi bi lahko dosegli univerzalni dostop do paliativne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo. 

Podatki Svetovne zdravstvene organizacije WHO in Mednarodnega združenja za hospic in paliativno oskrbo kažejo, da paliativno oskrbo vsako leto potrebuje več kot 60 milijonov ljudi. Tudi v Sloveniji potrebe po paliativni oskrbi naraščajo s staranjem prebivalstva in večanjem bremena neozdravljivih bolezni, med katerimi je tudi rak, zaradi katerega vsako leto umre več kot 6.000 Slovencev in Slovenk.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) že od leta 2007 zagotavljajo specializirano paliativno oskrbo bolnikom na Oddelku za akutno paliativno oskrbo. Poleg tega bolnikom nudijo tudi vse ostale dejavnosti paliativne oskrbe, ki vključujejo bolnišnično, ambulantno in konziliarno obravnavo, v zadnjih letih pa tudi telefonsko podporo in mobilno paliativno enoto, s katero obiskujejo bolnike na domu.

''Dolga in pomembna tradicija paliativne oskrbe v Sloveniji se je pričela na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer smo med prvimi inštitucijami v državi začeli z uresničevanjem specializirane oblike paliativne oskrbe. Že takrat smo prepoznali, da zdravljenje bolnika s težko boleznijo ni celovito, če ne vključuje paliativne podpore bolniku in njegovi družini ter spoštovanje dostojanstva v vseh fazah bolezni. Tudi v okviru Državnega programa obvladovanja raka (DPOR), ki ga upravljamo na OI Ljubljana, si bomo še naprej prizadevali, da bo ta oskrba dostopna vsem, ne le onkološkim bolnikom, temveč vsem bolnikom z napredovalo boleznijo.'' je o začetkih organizirane celostne paliativne oskrbe na OI povedala prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.

Oddelek za akutno paliativno oskrbo je trenutno edini v Sloveniji, ki je s strani Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO) akreditiran kot onkološki center odličnosti za integrirano paliativno oskrbo. Sodelavci oddelka predstavljajo nepogrešljiv člen pri izobraževanju in usposabljanju paliativnih timov v drugih zdravstvenih ustanovah po državi, kjer se ta dejavnost postopno vzpostavlja.

''Kakovostna in dostopna paliativna oskrba, prilagojena posameznemu bolniku, mora biti naš skupni cilj. Paliativna oskrba predstavlja sestavni del dobre zdravstvene oskrbe, ki jo ljudje potrebujemo. Prizadevati si moramo, da bo bolnikom na voljo, ko jo potrebujejo, in čim bližje njihovemu domu,'' poudarja dr. Maja Ebert, dr. med., vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana ter državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji in dodaja: ''Večina neozdravljivo bolnih po naših dolgoletnih izkušnjah še vedno želi zadnje obdobje življenja preživeti doma v krogu družine. Seveda morajo ob tem imeti učinkovito podporo najprej na osnovni ravni, ki jo zagotavljajo zdravniki družinske medicine in patronažne službe, ob kompleksnejših stanjih pa tudi možnost podpore s strani specializiranih paliativnih enot, kot so mobilne paliativne enote ali akutni paliativni oddelki.''

Podatki OI potrjujejo dejstvo, da se število bolnikov, ki potrebujejo specializirano paliativno oskrbo, v zadnjih letih nenehno povečuje. Zadnja leta na Oddelku za akutno paliativno oskrbo OI obravnavajo že več kot 900 bolnikov.

V zadnjih petih letih (2020-2024) se je število bolnikov povečalo kar za 30 odstotkov v primerjavi z obdobjem 2015-2019, kar kaže na velike potrebe po paliativni oskrbi. S podobnim porastom obravnavanih bolnikov se srečujejo tudi v drugih bolnišnicah, kjer so v preteklih letih uspeli vzpostaviti mobilne paliativne time. Po drugi strani na Oddelku za paliativno oskrbo OI beležijo upad povprečne ležalne dobe v bolnišnični oskrbi, ki se je od leta 2015 s povprečnih 7,6 dni znižala na 4,9 dni v letu 2024, kar kaže na uspešnost kakovostne celostne paliativne oskrbe z dobrim obvladovanjem kompleksnejših stanj ter vrnitev bolnika v domače okolje čim prej, ko je to za bolnika varno.

Pomembna dejavnost specializirane paliativne oskrbe OI, ki se izvaja od septembra 2021, je izvajanje obiskov bolnikov z rakom na domu. V povprečju so v letu 2024 opravili med 60 do 90 obiskov mesečno (leta 2022 je bilo takih obiskov med 50 do 60 mesečno). Podporo paliativnih timov potrebujeta v povprečju še dva člana bolnikove družine, velikokrat tudi po smrti bolnika v obdobju žalovanja.

''Kljub veliki kadrovski stiski si prizadevamo zagotoviti kakovostno paliativno oskrbo bolnikom Onkološkega inštituta Ljubljana. Ob tem aktivno sodelujemo tudi pri izobraževanju in usposabljanju paliativnih timov v drugih bolnišnicah, vse s ciljem izboljšanja dostopnosti in razvoja paliativne oskrbe po državi,'' izpostavi dr. Maja Ebert Moltara.

Za zagotavljanje kakovostne paliativne oskrbe je torej ključno ustrezno izobražen in usposobljen kader. Do zdaj je bilo znanje mogoče pridobiti le v okviru neobveznih tečajev, večinoma podiplomskih. Zagotovo pa je velika pridobitev na področju izobraževanja letošnja uvrstitev paliativne medicine kot obveznega predmeta za študente Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, k čemur so pomembno pripomogli prav sodelavci OI.

Izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo na OI in predstojnica Katedre za onkologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani izpostavlja pomen vključitve obveznega predmeta paliativne medicine v dodiplomsko izobraževanje zdravnikov: ''Vključitev paliativne medicine kot obveznega dela študijskega programa medicine predstavlja pomemben mejnik v razvoju slovenske medicinske izobrazbe in zdravstvenega sistema. Z novim vsebinskim sklopom bodo bodoči zdravniki pridobili znanje, empatijo in razumevanje za celostno obravnavo bolnika – ne le za zdravljenje bolezni, temveč tudi za ohranjanje kakovosti življenja ob njegovem zaključku. Ta sprememba pomeni pomemben premik v dojemanju vloge zdravnika in hkrati gradi temelje za razvoj kadrov, ki bodo soustvarjali dostopno in povezano mrežo paliativne oskrbe v Sloveniji.''

Poleg ustrezne usposobljenosti je še vedno ena od največjih ovir za hitrejši razvoj paliativne oskrbe pomanjkanje zdravstvenega osebja. V prihodnje bo treba predvsem ustrezno izobraziti in opolnomočiti družinske zdravnike in patronažne sestre, ki naj bi zagotavljali večino (80 %) paliativne oskrbe ter zagotoviti dovolj strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev v specializiranih paliativnih timih v bolnišnicah, ki oskrbujejo najtežje bolnike in sočasno nudijo podporo osnovni paliativni oskrbi. Idealno bi bilo, če bi imeli dovolj ustrezno usposobljenih zdravstvenih sodelavcev tudi na ostalih področjih (socialna, psihološka, duhovna podpora itd.), da bi lahko zagotavljali celostno paliativno oskrbo vsem bolnikom, ki to potrebujejo.

Velik del izobraževanja v Sloveniji že vrsto let prevzema Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, ki organizira usmerjena izobraževanja za zdravstvene delavce ter vsaki dve leti dvodnevni kongres paliativne in hospic oskrbe. Letos bo potekal 17. in 18. oktobra z osrednjo temo Urgentna stanja v paliativni oskrbi, v Domusu Medica v Ljubljani. Ob tej priložnosti bodo gostili številne slovenske in mednarodno priznane strokovnjake.

Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo boleznijo v vseh obdobjih življenja ter podpora ne le telesnim simptomom, pač pa tudi psihološkim, socialnim in duhovnim stiskam. Pomemben del paliativne oskrbe je tudi podpora svojcem, ki so ključni pri obravnavi bolnikov, predvsem v njihovem zadnjem obdobju življenja.

Strokovnjaki izpostavljajo, da paliativna oskrba ne pomeni oskrbe v zadnjih dneh življenja, temveč je pomembno, da se jo uvede čim prej ob postavitvi diagnoze neozdravljive bolezni, ko je bolnik še v dobrem psihofizičnem stanju in lahko izraža svoje želje, pričakovanja, vrednote in ko se paliativno zdravljenje prepleta s specifičnim zdravljenjem osnovne bolezni, kot je npr. kemoterapija. 

Tako lahko multidisciplinarni tim različnih strokovnjakov, ki zagotavlja paliativno oskrbo, bolnika dobro spozna. Z napredovanjem osnovne bolezni paliativna oskrba postopoma prevzame celotno obravnavo bolnika in se nadaljuje vse do oskrbe v zadnjih dneh življenja, po smrti pa nudi podporo svojcem bolnika v obdobju žalovanja. Glavni cilj pravočasne, dostopne in celostne paliativne oskrbe je ohraniti ali izboljšati kakovost življenja ljudi.

V Sloveniji danes v 11 bolnišnicah delujejo specializirane paliativne enote poleg OI še v splošnih bolnišnicah Jesenice, Murska Sobota in Novo mesto ter v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (Nevrološka klinika za bolnike z ALS, Pediatrična klinika za otroke in Klinični oddelek za hematologijo za hematološke bolnike) in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, v zadnjih letih so jih vzpostavili še v splošnih bolnišnicah Ptuj, Izola, Celje in Nova Gorica; večinoma gre za izvajanje dejavnosti mobilne paliativne enote. 

V letošnjem letu se ob spodbudi projekta EU Krepitev mobilnih paliativnih timov na Ministrstvu za zdravje pričakuje še nekaj novih. S tem se po korakih približujemo načrtu Državnega programa paliativne oskrbe iz 2010, ki predvideva en tim na 100.000–150.000 prebivalcev. Omenjeni državni program predvideva tudi od 150 do 200 postelj za specializirano paliativno oskrbo, razdeljenih po vseh bolnišnicah Slovenije. Tu smo zaenkrat še na začetku poti, saj ti oddelki delujejo le v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in na Onkološkem inštitutu Ljubljana, skupaj z vsega 21 posteljami za specializirano paliativno oskrbo.

Vir: Onkološki inštitut Ljubljana