23-letni Adam Spencer in njegovo dekle Shalynn Pack iz Oregona sta se odpravila na šestmesečno potovanje po Južni Ameriki. V Peruju sta se zaročila in prepričana sta bila, da jima sanjskega dopusta ne more prav nič pokvariti. A vendar je šlo pozneje vse narobe.

Dva meseca pozneje je Adam opazil, da se mu je na licu oblikovala nekakšna lisa. “Bila je skoraj otrdela, kakor hrasta,“ se spominja in dodaja, da z dekletom takrat temu nista posvečala pozornosti, saj sta mislila, da ni šlo za nič hujšega in se mu je na licu naredil le mozoljček. Sčasoma pa je "mozoljček" postajal večji in večji, koža okoli njega je postajala vedno bolj rdeča, začela je pokati, iz ran, ki so nastale na licu, pa je začel iztekati rumenkast gnoj. Adam je pri lokalnem zdravniku dobil antibiotike in upal, da bo skrivnostna okužba začela izginjati in se celiti.

Vendar se ni. Neke noči, ko sta se v Boliviji zabavala, se je naslednje jutro Adam zbudil in ugotovil, da mu je rano razneslo. “Spremenila se je v veliko odprto rano, kot nekakšno ogromno razjedo.“ Zaskrbljena Shalynn je vedela, da Adam, ki mu je začel tudi otekati obraz, potrebuje več kot le antibiotike, da se bo rana zacelila. Odpeljala sta se k zdravniku, ki je rano povil, mu predpisal druge tablete in dal posebno mazilo. Marca sta se vrnila domov v Oregon, Adam pa je nemudoma obiskal svojega zdravnika Stephana Amesa. “Adam je prišel z rano na desni polovici obraza. Na otip je bila čvrsta in trda, hkrati pa mehka in kašnata navznoter. Skrbelo me je, da gre za okužbo s stafilokokom, ki lahko prizadene mnogo organov in v najhujšem primeru povzroči smrt,“ pravi.

Adam je tako po prihodu domov, namesto da bi se veselil s prijatelji in družino in se pripravljal na poroko, spopadal z nevarno boleznijo. En teden je jemal penicilin, ki mu ni pomagal, testiranja pa so naposled pokazala, da rane ni povzročil stafilokok.

Ves ta čas pa je rana še naprej rasla. “Mislili smo, da sploh ne bo nehala rasti. Počasi je začela uničevati njegov vid in bila sva zares zaskrbljena,“ se spominja Shalynn. Zadeva se je stopnjevala do te mere, da Adam kmalu ni mogel več požirati, usta pa so se mu izsušila in postala hrapava. Shalynn je z lučko posvetila v njegovo ustno votlino in zagledala bele bulice, zadnji del njegovega žrela pa je bil videti povsem deformiran. “Bilo je grozljivo,“ pravi. “Bala sem se, da bo ostal še brez glasu. Ob misli na to, da gledam, kako počasi umira, me je kar zmrazilo.“ Rana je bila takrat v premeru velika že pet centimetrov. “Telo mi je počasi ugašalo,“ še razlaga Adam.

Adam je nato obiskal še specialista na infekcijski kliniki Samaritan Infectious Disease clinic v Corvallisu, ki je opazil povečane limfne vozliče, kar je pomenilo, da se je infekcija širila po telesu. Opravili so mu biopsijo in ugotovili, da je rana posledica lišmanioze, okužbe s parazitom, ki ga v podkožje vnese komarju podobna peščena muha. Ko muha v kožo izleže parazit, se imunske celice začnejo boriti proti bolezni. Ker se parazit z njimi dejansko hrani, se začne razmnoževati in povzročati kronične kožne razjede.

Ko je končno izvedel, kaj mu je, pa je Adam doživel novi šok – edino zdravilo, ki je bilo primerno za zdravljenje lišmanioze, še ni bilo odobreno. Zato so mu morali odvzeti še en vzorec tkiva ter ga poslati na analizo, da so ugotovili, kateri sev parazita je povzročil infekcijo. Po enem mesecu čakanja na rezultate analize so mu končno predpisali ustrezno zdravilo. Po 21 dneh je bil parazit uničen, brazgotina pa še vedno kazi njegov obraz.

Peščena muha, ki prenaša parazit, ki povzroča lišmaniozo, živi predvsem v Boliviji in Peruju. Simptomi okužbe vključujejo nastanek razjed na vstopnem mestu, ki pa se razvijejo šele od dva do osem mesecev po piku muhe. Pri kožni lišmaniozi so razjede povprečno velike od 2 do 5 centimetrov in sprva neboleče. Če je okužba kožno-sluznična, prizadene nosno votlino ali zgornjo ustnico. Razjede postanejo boleče, širijo se po ustni votlini in grlu, okužba pa lahko prizadene tudi zgornja dihala. Če pa oseba zboli za visceralno obliko lišmanioze, kar pomeni, da se začne okužba širiti po notranjih organih, kot so vranica, bezgavke in jetra, se pri obolelemu pojavijo povišana telesna temperatura, izguba telesne teže, anemija, vranica se mu poveča, njegovo splošno počutje pa je vedno slabše. Pojavi se tudi hiperpigmentacija rok, nog, obraza in trebuha. V primeru nezdravljenja je ta oblika lišmanioze smrtna, umre kar 90 odstotkov bolnikov.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na