Za Amber Davies so starši mislili, ko je bila stara le osem mesecev, da bo izgubila bitko z meningitisom. Toda mala Amber, ki so ji zaradi zapletov pri meningitisu amputirali eno nogo, s svojim pogumom in borbenostjo dokazuje, da njen čas šele prihaja. Po štirih letih se deklica namreč uči borilnih veščin in kar prekipeva od veselja.

Nočna mora se je za Daviesove začela julija 2005. Amber je nenadoma dobila visoko vročino, začela je izgubljati zavest in imela težave pri dihanju. “Spominjam se, da sem na njeni rami opazila majhno vijolično liso. Takoj sem vedela, da ima meningitis,“ pravi Amberina mama, 25-letna Nerys Davies. Starša sta takoj poklicala rešilca, ta pa je Amber nemudoma odpeljal v lokalno bolnišnico. Tamkajšnji zdravniki so postavili diagnozo. Amber je imela meningokokno sepso, najhujšo obliko bolezni. “Zdravniki so nama rekli, da lahko ostane v tej bolnišnici in se posloviva od nje ali pa tvegava in jo odpeljejo v večjo, zmogljivejšo bolnišnico. Bila je namreč tako šibka, da niso vedeli, ali bo preživela pot,“ pravi Nerys. “Izbrala sva tvegano pot, saj Amber tako ni imela več kaj izgubiti.“

“Njeni udi so iz sekunde v sekundo postajali vedno bolj črni. Bilo je grozno, najina hči pa je bila popolnoma neprepoznavna,“ razlaga dekličin oče Leigh Davies. “Ker zdravniki niso vedeli, ali jo bodo lahko rešili, sva se že skoraj sprijaznila z dejstvom, da jo bova izgubila.“

Po 24 urah pa je Amber čudežno preživela. “To je bil najlepši trenutek v mojem življenju. Imela je srčni zastoj, pa ji je kljub temu uspelo zdržati,“ pravi Nerys. “Zdravniki kar niso mogli verjeti. Rekli so nama, da bo imela, če bo preživela, hude možganske poškodbe, da bo gluha in slepa, saj naj bi meningitis tako hudo prizadel njeno telo.“ Po nekaj dneh so zdravniki Amber naredili zareze v noge, da bi zmanjšali otekline, po desetih dneh pa se je začela zbujati iz kome. “Začela sem vpiti od veselja. Nisem mogla verjeti, da je po vsem, kar je prestala, še vedno živa,“ pripoveduje Nerys. “Zame je to bil pravi čudež.“

Amber so nato preselili nazaj v lokalno bolnišnico. Tamkajšnji zdravniki so jo najprej pregledali ter nato sprejeli odločitev, da ji bodo morali amputirati vse štiri ude. Ko so že začeli z operacijo, je kri čudežno začela krožiti in prekrvavila tri od štirih udov. Tako so ji odstranili le desno nogo. Amber si je po treh mesecih v bolnišnici opomogla, od takrat pa se je njeno stanje samo še izboljševalo.

Testi so pokazali, da ni utrpela nobenih poškodb možganov, čeprav je še vedno občutljiva na glasen hrup. “V začetku nismo vedeli, ali bo sploh lahko hodila, saj so ji morali zdravniki odstraniti prstke na levi nogi in je zaradi tega težko lovila ravnotežje,“ pravi Nerys. “Toda kmalu je dobila umetno nogo in od takrat je ni stvari, ki se je ne bi lotila. Sedaj dvakrat tedensko obiskuje tečaj plavanja, jahanje, pred dvema mesecema pa je začela trenirati kickboks.“ V klubu, kjer trenira, pravijo, da je to prvi tovrstni primer odkar pomnijo, nad njenim napredkom pa so naravnost navdušeni. “Tudi z ženo sva navdušena in ponosna, da imava doma tako borko. Vstala je od mrtvih, sedaj pa redko kdo sploh opazi, da ima umetno nogo,“ še dodaja Leigh.