65-letni Lamar LaCaze je s traktorjem kosil travo, ko ga je napadel roj razjarjenih čebel. Te so namreč priletele iz votlega debla drevesa, ki je stalo na njegovi posesti. “Traktor ni hotel v hrib, zato sem naredil manjši zavoj, kar naenkrat pa sem imel okoli glave cel roj čebel,“ se spominja. “Hotel sem skočiti s traktorja, a sem pri tem padel.“ V istem trenutku pa so ga čebele začele pikati. Lamar je hotel zbežati do bližnje vode, da bi vanjo vtaknil vsaj glavo, a mu nikakor ni uspelo. “Tako so me napadle, da nisem mogel niti vstati.“
K sreči je ob sebi imel mobilni telefon. Uspelo mu ga je vzeti iz žepa in toliko odpreti oči, da je lahko poklical svojo ženo. “Vendar se mi ni oglasila, ker je bila v službi,“ pravi. Nato je poskušal priklicati sina Treya, a sprva tudi njega ni dobil. Zatem pa je sin le videl očetov klic in se oglasil. Slišal je le očetov krik, da je med čebelami in naj mu pomaga.
Trey je oddrvel do očeta. Najprej ga je iskal, saj mu oče ni povedal, kje natanko se nahaja, nato pa ga je le našel. “Ko sem ga našel, je visel čez ograjo. Ni se premikal, ko sem ga prijel za roko in obrnil, pa me je le pogledal. Njegova glava je bila črna, prekrita s čebelami in videti je bil kakor živi čebelnjak,“ se grozljivega dogodka spominja Trey. Na očetovo glavo je nato začel zlivati vedra vode, na pomoč pa je pridrvel tudi bližnji sosed. Poklicala sta reševalce, ki so Lamarja odpeljali naravnost v bolnišnico Seton v Kylu.
Pet dni po napadu je bil Lamar, čeprav je oteklina že nekoliko uplahnila, videti grozljivo. Področje okoli njegovih oči je počrnelo, eno uho je imel napol razmesarjeno, po obrazu, glavi, vratu in rokah pa je imel črne lise. Dan pozneje je prvič spet lahko odprl oči, zdravniki pa so mu povedali, kako je lahko srečen, da je nosil tako debele kavbojke, da jih čebele niso mogle predreti. Sicer bi bilo število čebeljih pikov še veliko večje.
“Kdor koli preživi toliko čebeljih pikov, je Superman,“ pravi Lamarjeva žena Lois LaCace. “Bilo je kot v filmu. Moža so obkrožali sami izvrstni in profesionalni zdravniki. Najprej so mu previdno razrezali kavbojke, saj so bile polne čebel, tudi po žepih, nato pa so se mu trudili čim bolje pomagati.“
Lamarja so po tednu dni izpustili iz bolnišnice, vendar pa ga sedaj čakajo še številni kontrolni pregledi. “Čebele so mi s svojim strupom uničile ledvice, zelo šibko pa je tudi moje srce,“ pravi. “Videl sem, koliko škode lahko povzroči čebelji strup. Vesel sem, da sem živ.“
Drevo, v katerem je panj in iz katerega so priletele čebele, je še vedno na Lamarjevi posesti. Nameravajo ga odstraniti, a jim do sedaj tega še ni uspelo urediti. “Te čebele niso vredne veliko. Medu tako ali tako ne dajejo veliko, poleg tega pa so izjemno agresivne. Nočem, da bi se naselile še kje in napadle še koga, zato jih bomo uničili.“ Lamar se je odločil tudi, da si bo kupil zaščitna oblačila.
Afriške čebele, ki so napadle Lamarja, so križanec med evropskimi pasmami in afriško pasmo in v Evropi ne predstavljajo večje grožnje. So veliko bolj agresivne od evropskih pasem, še posebej v času rojenja, njihov napad pa lahko sproži že glasen zvok v bližini panja, kot na primer zvok traktorja ali delovnih strojev. Čebele se ob napadu usmerijo najprej na glavo žrtve, ker jih najbolj privlači (živalska ali človeška) sapa, sicer pa jih privlačijo še lasje oziroma dlaka, sveže pokošena trava, sveče z vonjem po citrusih in druge dišave.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV