Od kod mnenje, da so pitbuli nevarni?

Poimenovanje “Pit bull“ se je razvilo v 19. stoletju, ko so v posebnih ogradah, imenovanih “pit“, prirejali borbe med psi in biki (bull). Pse so ustvarili s križanjem takratnega buldoga in različnih vrst terierjev.

Ker so bili pitbuli vzgajani za borbe, imajo ti psi borbam prilagojen visok tolerančni prag bolečine. Vendar pa jih njihovi vzreditelji nikoli niso spodbujali k agresiji do ljudi. Ta je bila celo zelo nezaželena, saj bi pes, ki bi bil agresiven do ljudi, v stanju pohabljenosti in ogroženosti po borbi lahko napadel lastnika.

Dejstvo, da se nekateri še dandanes ilegalno ukvarjajo s pasjimi borbami, vpliva na dojemanje te pasme, zato ni čudno, da pitbuli veljajo za napadalne in agresivne pse. Vendar pa ljudje večinoma povsem napačno dojemajo pasje borbe. Dejansko gre pri tem, čeprav se mogoče ne zdi, za zlorabo psov.

Psi, ki jih pošljejo v ring, nimajo druge izbire, kot da se borijo. Da se zaščitijo in preživijo, morajo dati vse od sebe. Izpostavljeni so poškodbam, bolečinam, neznosnim mukam, ki psa pripeljejo do popolne izčrpanosti.

Vedeti pa moramo, da noben pes sam po sebi ni agresiven. Ti psi so naučeni, da se borijo.  A gre za boj za prevlado, dokazovanje, pri čemer cilj ni uničenje nasprotnika, ampak uveljavitev svojega položaja. Težava se pojavi pri psih, ki niso socializirani in ne poznajo pasje govorice. V takem primeru "nasprotnika" lahko narobe razumejo, kar privede do nepričakovanega reagiranja, morda celo ugriza. Nikoli pa ni cilj psa, da nasprotnika popolnoma uniči.

V Veliki Britaniji so pitbule uporabljali za varovanje otrok

Ko so borbe z biki prepovedali, so pričeli v ogrado s psi spuščati podgane in zmagal je tisti pes, ki je v najkrajšem času pobil največ podgan.

V Angliji, v rudarskem mestu Staffordshire, je bilo nekoč ogromno podgan. Da bi zavarovali svoje otroke pred podganjimi ugrizi, so ljudje čedalje pogosteje pse uporabljali za varuške svojih otrok. Staffordshirske bull terierje tako v Angliji pogosto še vedno imenujejo “nanny“ (varuška).

Pitbuli kot terapevtski psi v bolnišnicah

Pitbuli so po naravi izjemno stabilni, inteligentni in izjemno vodljivi psi, ki se radi učijo. Poleg tega veljajo tudi za ljubeče in zveste pse, ki znajo biti izjemno dobri prijatelji. Ravno zaradi teh lastnosti jih v Ameriki veliko uporabljajo kot registrirane terapevtske pse v bolnišnicah in na klinikah. Obstajajo celo organizacije, ki organizirajo preventivna izobraževanja in otroške delavnice o pasjih ugrizih, terapije v medicinske, psihiatrične, rehabilitacijske namene in terapije z otroki s posebnimi potrebami. Ti psi namreč otroke pomirjajo in spodbujajo komunikacijo. Poleg tega pa pitbule trenirajo tudi za reševalne akcije, saj so zagnani, sočutni, energični, fizično močni, ustrežljivi in prijateljske narave.

Ne glede na to pa tako pitbuli kot tudi drugi psi potrebujejo odgovornega gospodarja, ki se bo z njim ukvarjal in vadil. Vzgoje pa se ne smete lotevati s silo – potrebna sta nagrajevanje in hvala. Psi seveda imajo različne nagone, kot so lovski, čredni ... Dolžnost lastnika je, da ob pravilni vzgoji in šolanju prepozna nagone, ki jih kaže njegov pes, ter jih s pravilnimi prijemi omili in jih spremeni v dejavnosti, ki so za okolje sprejemljive. In vsak pes je – ne glede na pasmo – le ob pravilni vzgoji in socializaciji okolju nenevaren.