Liu Jaiju je v svojem poklicnem življenju vrsto let delala kot učiteljica angleščine. Kap je močno prizadela njen center za govor, zdravniki pa domnevajo, da predel, v katerem je imela shranjen angleški besedni zaklad, ni bil poškodovan oziroma je bil poškodovan samo delno. To bi namreč lahko pojasnilo, zakaj se upokojenka v 90 odstotkih sporazumeva v angleščini, v materinem jeziku pa komajda uspe spregovoriti kakšno besedo. »Obiskovalcem vedno odgovarja v angleščini, čeprav ji oni govorijo v mandarinščini,« je povedal dr. Li Janfang.

Po možganski kapi se pogosto pojavijo motnje govora. A večina pacientov ohrani materinščino – prej se zgodi, da pozabijo tuje jezike. Li Janfang je v svoji dolgoletni karieri zdravil že veliko pacientov, ki jih je zadela možganska kap. Povedal je, da je imela Liu Jaiju srečo v nesreči. »Številni pacienti jo odnesejo veliko huje,« je delal in poudaril, da bo zahvaljujoč znanju angleščine Liu Jaiju lahko ponovno komunicirala s svetom. Sicer še ni znano, kako po potekalo njeno nadaljnje zdravljenje, a se zna zgoditi, da se bo nekoč lahko ponovno sporazumevala v materinem jeziku.

Kaj je možganska kap?

Možganska kap je posledica poškodbe dela možganov zaradi nezadostne preskrbe s kisikom. Med dejavnike tveganja za nastanek te vrste kapi sodijo visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišana raven holesterola v krvi. Tudi bolniki z aritmijami (atrijska fibrilacija) so bolj ogroženi. Po možganski kapi prizadeti del možganov ne deluje, zato je nujna takojšnja zdravniška oskrba. V približno polovici primerov možgansko kap povzroči krvni strdek, ki mu strokovno pravimo tromboza. Če se delček tega krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu, odtrga in s krvjo potuje do manjših možganskih arterij, ki jih ta strdek zamaši, nastane možganska embolija. Možganska kap zaradi embolije nastane v približno tretjini vseh primerov. V petini primerov pa pri možganski krvavitvi žilna stena poči, kri pa se razlije v možganovino.

Kako prepoznati možgansko kap?

Pri večini bolnikov se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje je prizadeto. Med najpogostejše simptome
prištevamo:
• šibkost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa,
• otrplost ene strani telesa,
• tresavico, nerodnost ali izgubo nadzora finih gibov,
• enostranske motnje vida,
• nerazločen govor,
• oteženo razumevanje in težave z izražanjem,
• bruhanje, omotico, motnje ravnotežja.
Pri hujših oblikah možganske kapi bolnik izgubi zavest, nato pa lahko zdrsne v komo in umre.