S partnerjem, 32-letnim Ianom Rossom sta obupana in se bojita za prihodnost svoje družine, saj je Ella sedaj priklenjena na invalidski voziček. Zakonca imata namreč osem otrok. Ella si je od nekdaj želela velike družine. Imela je deklico Abbie iz prejšnjega zakona, ki je danes stara 13 let. Z Ianom sta se spoznala leta 2005. Leto dni kasneje sta postala par in se odločila, da si bosta ustvarila veliko družino. Do leta 2015 sta imela še šest skupnih otrok: 8-letno Holly, 7-letno Heidi, 5-letno Blossom, 4-letno Oakley, 3-letno Izzie in 2 -letnega Freddija. ''Bila sem naprava za rojevanje otrok, a všeč nama je bilo, da je bila najina družina vse večja in večja. Imela sva sedem čudovitih otrok in bili smo si zelo blizu. Ian je čudovit oče in predan partner. Ko me je leta 2010 zaprosil, sem bila presrečna.''

Kljub temu, da sta že imela veliko otrok, Ella ni bila proti še enemu rojstvu. ''Odločila sem se, da ne bom več uporabljala kontracepcije in če se zgodi, se zgodi,'' pravi. ''Rada sem bila aktivna mati in otroke sem vozila na plavanje, v park, na pohode.'' Marca 2015 je takoj po rojstvu najmlajšega Freddija znova zanosila. ''Imela sem jutranjo slabost in opravila sem nosečniški test. Bil je pozitiven in bila sem štiri tedne noseča. Bila sem presrečna. Če sem odkrita, bi to lahko še počela. Rada sem mama in rada sem tekala za svojimi otroki. To je zame najlepši občutek na svetu. Ljudje so si mislili, da sva nora, ker imava tako veliko družino, a midva sva bila presrečna.''

V 20. tednu nosečnosti ji je ginekologinja povedala, da ima nizko ležečo posteljico ali placento previo. Temu ni posvetila veliko pozornosti, a v 36. tednu nosečnosti je pričela krvaveti in odpeljali so jo v Torbay bolnišnico v mestu Torquay. Zdravniki so ji povedali, da bo z dojenčico vse v redu, a da potrebuje carski rez. ''Pri 18 letih sem imela težek porod,zato sem imela pri vsakem drugem porodu carski rez. A tokrat so mi rekli, da mi ga morajo narediti zaradi zdravstvenih razlogov. Prvič sem imela predležečo posteljico, a nisem bila živčna zaradi carskega reza – do sedaj sem bila že profesionalka v tem.''

Zavedala se je tveganj carskega reza, zato podpisala obrazec za soglasje. ''Niti malo me ni skrbelo, veselila sem se, da bom srečala svojo malo deklico. Spominjam se, da sem Ianu rekla, preden so me dali pod nerkozo, da se zelo veselim. Sanjala sva o čudovitih družinskih praznikih, ki sva jih preživela z osmimi otroki.''

Decembra 2015 je rodila Winter Rose, a samo pol ure za tem je pričela izgubljati kri. Dali so jo v umetno komo. Zaradi nevarnega zapleta imenovanega placenta accreta, je izgubila šest litrov krvi. Gre za zaplet, ki se lahko pojavi pri ženskah, ki so v preteklosti že imele carski rez. Posteljica raste na steno maternice in obstaja večja verjetnost, da se veže na steno, kjer je brazgotina od prejšnjih carskih rezov. Stanje povečuje tveganje za krvavitev in lahko celo poškoduje okoliške organe. Zdravniki so pri Elli zato izvedli urgentno odstranitev maternice in ji dali pet transfuzij krvi, da bi ji rešili življenje. Prestavili so jo na intenzivno nego, kjer bi morali zdravniki njeno stanje nadzorovati vsako uro naslednjih 24 ur, če bi prišlo do krvnih strdkov. Prav to se je tudi zgodilo. ''Niti sanjalo se mi ni, kaj se dogaja. Zaradi carskega reza so me uspavali in me takoj dali v umetno komo, ko so šle stvari hudo narobe. Sedaj vem, da so v takih situacijah krvni strdki v nogah pogosta stvar, zato je ključno, da te spremljajo vsako uro.''

A kot pravi, je zdravniki niso spremljali vsako uro in trajalo je kar šest ur preden so jo pogledali. Do takrat se je pretok krvi v njenih nogah prekinil, zaradi česar spodnji del njenih udov ni prejel krvi. Bila je še vedno v umetni komi, ko so jo hitro odpeljali v operacijsko sobo, kjer sta se dva kirurga trudila, da bi ji obnovila pretok krvi po nogah. A bilo je prepozno. Tkivo na nogah je imelo preveč strupenih toksinov, in če zdravniki ne bi reagirali hitro, bi se lahko razširili na druge dele telesa in celo ustavili njeno srce. V tistem trenutku so se zdravniki odločili, da ji bodo amputirali obe nogi od kolena navzdol. Šlo je za odločitev, ki ji je rešila življenje, a jo hkrati za vedno zaznamovala.

O stanju so obvestili tudi njenega moža Iana in čeprav je bil 'obupan' in v 'šoku', je dejal naj storijo kar koli morajo, da ji rešijo življenje. Pet dni po operaciji se je Ella zbudila iz kome in doživela šok. ''Spominjam se trenutka, ko sem se zbudila. Mislila sem, da sem se zbudila po carskem rezu. Pričakovala sem, da mi bodo v naročje dali mojo lepo deklico. Niti sanjalo se mi ni, da sem bila v komi. Namesto tega so mu zdravniki povedali, da je prišlo do zapleta med carskim rezom in da so mi amputirali obe nogi. Takrat sem bila še omamljena od zdravil in se niti nisem zavedala, kaj se je zgodila. Z realnostjo sem se soočila šele, ko so mi v naročje dali Winter Rose in so se mi besede zdravnikov odvrtele znova pred očmi. Spominjam se, da so se mi usule solze in Ian me je tolažil. Tudi on je jokal. Toliko vprašanj se je porajalo v moji glavi, a vsa so se razblinila, ko sem objela svojo deklico. Winter Rose je bila prečudovita in ravno tako lepa, kot sem pričakovala. 23 dni kasneje sva lahko odšli iz bolnišnice in občutki so bili mešanica obupa in hvaležnosti.''

Takrat se je nova relnost šele pričela. ''Iz tega, da sem bila aktivna mati, sem v trenutku postala mati priklenjena na voziček. Nisem mogla nehati jokati. Moja petletna hči me ni mogla pogledati, saj je bila preveč prestrašena, moja najstarejša hči je imela v šoli vse več težav. Moja družina je razpadala, jaz pa sem bila popolnoma nemočna.''

Marca 2016 je bila na posvetu za protetične noge, na katere se po 10-ih urah fizioterapije še vedno skuša privaditi. Življenje je popolnoma drugačno in ni se še sprijaznila s situacijo. Zakonca sta od odgovornih v bolnišnici zahtevala tudi odgovore in pristali so na sestanek. Opravičili so se jima. ''Končno sem dobila svoje opravičilo, a pet mesecev prepozno. Skrbeti moram za osem otrok. Kakšno življenje naj imam zdaj? To je na nas vplivalo veliko huje, kot si lahko predstavljate,'' je dejala. ''Zavedala sem se tveganja krvnih strdkov, a nikoli si nisem predstavljala, da se bom zbudila brez nog.''

Predstavnik bolnišnice Torbay je v pisni izjavi dejal, da sočustvujejo z Ello in družino ter da izvajajo preiskavo, s katero bodo zagotovili odgovore na njena vprašanja. ''Ves čas smo tudi v stiku z gospo Clark in njenim partnerjem, da bi ju redno osveščali o našem napredku,'' je še dodal.