Julie Geue je svojega sina lahko prvič prijela v naročje, ko je bil star že šest dni, saj so mu še pred rojstvom diagnosticirali tri kompleksne srčne napake, zaradi katerih ga je osem ur po rojstvu čakala prva operacija srca. V naslednjih treh letih je Oscarja, ki šteje danes že osem let, čakalo še več obsežnejših posegov. In čeprav je danes njegovo stanje stabilno,  operacij zanj še ni konec.

Julie je bila v 20. tednu nosečnosti, ko sta s partnerjem Nigelom izvedela za Oscarjeve težave. “Mislila sem, da bom na pregledu izvedela spol otroka, začudila pa sem se, ko me je zdravnik prosil, ali grem lahko na 10-minutni sprehod, ker otrok ni bil v pravilnem položaju,“ se spominja danes 42-letna Julie. “Ko sem vstopila nazaj v ordinacijo, je pred monitorjem stalo pet zdravnikov in si ogledovalo sliko mojega otroka. Takrat sem vedela, da nekaj ni v redu.“

Julie so zdravniki razložili, da je bila žila, ki poteka iz pljuč v srce, stisnjena, zaradi česar je bil oviran pretok krvi. Nato so jo za naslednji dan naročili na dodatni pregled, kjer so odkrili, da so žile okoli Oscarjevega srca postavljene ravno obratno, kot bi morale biti, zato se je po njegovem telescu pretakala kri brez kisika. Poleg tega so odkrili tudi, da ima napako v pretinu prekatov (ventrikularni septalni defekt), ki ga poznamo tudi pod nazivom 'luknja v srcu'. Posamično sta ti dve stanji sicer ozdravljivi, sočasen pojav obeh pa je praktično neozdravljiv. “Težko je bilo razumeti, kako ima lahko nekdo, ki je tako majhen, toliko težav,“ pravi Julie.

Eden od zdravnikov v lokalni bolnišnici, v katero je hodila Julie, ji je svetoval, naj prekine nosečnost, a je to odločno zavrnila. Zatem pa je eden od kirurgov Julie in Nigelu ponudil novo upanje. Čeprav se še nikoli ni srečal z novorojenčkom, ki bi imel tri okvare srca naenkrat, jima je obljubil, da bo pomagal Oscarju, da bo lahko živel normalno življenje.

Oscar se je rodil februarja leta 2002 s carskim rezom, tehtal pa je 3200 gramov. “Ko je zajokal, sem občutila olajšanje,“ pravi Julie. Oscarja so nemudoma odpeljali na oddelek za intenzivno nego, da so lahko nadzorovali njegovo stanje, Julie pa so sporočili, da mu je nivo kisika v krvi upadel na 51 odstotkov (raven kisika se pri zdravih ljudeh giblje okoli 95 odstotkov in nikoli ne upade pod 90).

Situacija je bila torej kritična, zato je Oscarja komaj osem ur po rojstvu čakala že prva operacija – septostomija, med katero so kirurgi naredili prehod, da je kri napolnjena s kisikom lahko vstopala v levo polovico srca, od koder jo je srce nato lahko začelo poganjati po telesu. Po operaciji se je za trenutek zdelo, da je Oscarjevo stanje stabilno, trenutek zatem pa se je njegovo srce ustavilo. “Sedela sem ob inkubatorju, ko je na monitorju začel zvoniti alarm,“ pravi Julie. Oscarju je upadel krvni pritisk, zaradi tega sta se ustavila tudi njegovo srce in dihanje. Oscarju so naredili masažo srca, da bi ga spodbudili, da bi začelo ponovno delovati in k sreči jim je uspelo. Kljub temu da se mu je srce v sledečih treh dneh zaradi pritiska ustavilo še trikrat, pa ga je Julie le lahko prijela v naročje. “Po šestih dneh sem ga prvič videla od blizu. Prvič sem si lahko od bliže ogledala njegov obraz, saj je to bilo prvič, da mu ga niso prekrivale cevke. Bil je izjemno čustven trenutek,“ še pravi Julie.

“Bala sva se, da ne bi vedel, da sva ob njem,“ se spominja Nigel. “Hotela sva, da ve, da sva ob njem in da se bojujeva skupaj z njim.“ Ko je bil Oscar star dva tedna, ga je čakala že druga operacija, s katero so mu iz roke odvzeli delček krvne žile in jo namestili med srce in pljuča. Tako naj bi spodbudili kri, da bi dobila več kisika. Operacija je uspela, ko je bil star mesec dni, pa sta ga starša končno lahko odpeljala domov.

Tri leta kasneje je Oscarja čakala še ena operacija, ki je trajala kar osem ur. Med njo so kirurgi odstranili živo tkivo iz darovalčevega srca in ga preoblikovali v notranjosti Oscarjevega srca tako, da so na novo prekrvavili njegova pljuča. Tudi ta operacija je bila uspešna, a je Julie vedela, da je nekaj narobe, takoj ko je opazila, da je bil njen sin odtujen in se ni odzival. Teden kasneje so kirurgi na njegovem srcu opazili luknjico, ki je nastala kot posledica operacije. Že čez nekaj dni je živel lahko samo še s pomočjo aparatur, prognoza pa je bila izjemno slaba. Zdravniki so opravili celo kopico testov in preiskav, nato pa so izvedli še eno operacijo. “Skupina kardiologov je bila izjemna. Na vso moč so se trudili, da bi ga znova spravili k življenju in uspelo jim je, za kar smo neizmerno hvaležni.“

Ko se je Oscar zbudil po četrti operaciji, pa ni bil popolnoma priseben. “Treba ga je bilo oživljati, poleg tega pa se je izogibal direktnega stika z očmi in začel je zavračati hrano,“ razlaga Julie. Otroški psiholog je nato potrdil, da je Oscar po operaciji utrpel travmatski šok. K sreči si je v nekaj tednih opomogel, v naslednjih štirih letih pa se je njegovo zdravstveno stanje zahvaljujoč mešanici diuretikov, antibiotikov, aspirinov in železovim tabletam popolnoma stabiliziralo. Na naslednjo operacijo bo moral čez nekaj let, ko njegovo telo prerase darovalčevo tkivo, s katerim so preoblikovali njegovo srce.

“Čeprav je njegovo srce šibko, se je razvil v izjemno močnega dečka,“ razlaga Julie. “Morali bi ga videti, kako se igra s svojimi prijatelji in 4-letno sestrico Tegan. Nihče mu ne bi pripisal, da je srčni bolnik.“