Srce parajoča podoba kaže Dylana, nezavestnega v bolnišnični postelji, po tem ko so se zdravniki neuspešno borili za njegovo življenje in so ga pri življenju ohranjali le še aparati za ohranjanje življenjskih funkcij. Starša sta svojega 12-letnika našla obešenega v njegovi sobi, mati pa je prepričana, da se je za samomor odločil zaradi nenehnega zbadanja vrstnikov po tem, ko so se preselili v drugo mesto in zamenjal šolo. ''Preden je šel v šolo, je bil razposajeni deček in se je ves čas okoli vozil s svojim kolesom. Kasneje pa se je popolnoma spremenil in postal čisto odsoten. Zbadljivke so močno vplivale nanj, a nam sprva ni povedal zanje. Gre za zelo problematično stvar na tej šoli in tudi drugi starši so stopili v kontakt z mano in se zahvalili, da smo opozorili na težave,'' je Dylanova mati Amanda povedala za britanski Mail Online. Dylan je obiskoval šolo Lakeside Academy in Telford v Shropshiru v Britaniji, kjer so zavrnili očitke staršev, češ da učitelji niso nič vedeli o nadlegovanju malega Dylana.

A njihov odgovor staršema, ki doma še kar strmita v prazen stol za družinsko mizo in ne moreta verjeti, kaj se je zgodilo, ne pomeni veliko. Odločena sta, da bosta na problematiko opozorila čim več ljudi. ''Noben otrok ne bi smel biti porinjen na rob do te mere, da ima občutek, da lahko iz situacije pobegne le, če stori samomor,'' je povedal njegov oče Robert. ''V šolah bi morali biti na nasilje med vrstniki in teh težav ne bi smeli pometati pod preprogo,'' je odločen.

Z objavo fotografije sta Amanda in Robert tako želela sporočiti vsem družinam, kako pomembno je, da otrokom privzgojijo empatijo in jim ne dovolijo, da se znašajo na svojimi vrstniki, šolam pa, da se odzovejo na nasilje med vrstniki. ''Če bova s tem rešila življenje enega otroka, sva nekaj dosegla. Ne želim si, da bi še kakšen starš moral trpeti kot midva,'' doda Amanda. ''Nasilni najstniki se morajo zavedati, kakšne posledice imajo lahko njihova dejanja. Za našo družino so bile posledice katastrofalne in želiva si, da vidijo, kaj so storili. Nič nam ne more vrniti Dylana, lahko pa v svet pošljeva močno sporočilo,'' sta še povedala.

Kako prepoznati ali je vaš otrok žrtev nasilja v šoli?

Sicer pa je skoraj polovica otrok vsaj enkrat žrtev nasilja v šoli, ustrahovanja in izsiljevanja. Poznamo več vrst ustrahovanja:

1. Fizično ustrahovanje, ki se izraža z udarci, brcanjem in ostalimi vrstami fizičnega nasilja.

2. Verbalno ustrahovanje, kamor sodijo draženje, sprožanje hudobnih govoric, dajanje nesramnih vzdevkov.

3. Nadlegovanje prek spleta, kjer gre za nadlegovanje po elektronski pošti, sms sporočilih, zastrašujoča besedila, grožnje.

Otroci, ki doživljajo nasilje, se bojijo iti v šolo, izgovarjajo se na bolezen, boli jih glava, želodec, imajo težave s koncentracijo. Če se nasilje ponavlja dalj časa, imajo ti otroci depresije, tesnobe, nizko stopnjo samozavesti in druge psihične težave. Otroci, ki so bili žrtve nasilja dolga leta, so lahko celo nagnjeni k samomoru.
Večkrat otroci ne povedo, da so žrtve nasilja. Lahko pa to, da se z njimi nekaj dogaja, opazite sami.

Opozorilni znaki, na katere bodite pozorni, so naslednji:
- otroci se zaprejo vase, nočejo govoriti;
- izginjajo jim obleke, denar in ostali osebni predmeti;
- imajo nepojasnjene modrice in druge poškodbe;
- ne družijo se več s prijatelji;
- ne želijo v šolo;
- ne želijo v šolo z avtobusom, izogibajo se ostalim učencem;
- uspeh v šoli jim pade;
- imajo pogoste glavobole, bolečine v trebuhu;
- slabo spijo, nemirni so;
- nimajo apetita.

Starši morajo biti otrokom v oporo!

Če čutite, da se z vašim otrokom nekaj dogaja, se pogovorite z njim, bodite mu v čustveno oporo, povejtu mu, da je doma varen in da vam lahko pove karkoli. Otroku pojasnite, da ni sam kriv za ustrahovanje, in poskušajte izvedeti, kdo so tisti, ki izvajajo nasilje. S pomočjo šolskega psihologa naučite otroka, kako naj se upre nasilnežem, in ne spodbujajte maščevanja. Spodbujajte otroka, da ostane miren. Če ga kdo žali, naj mirno oddite naprej, ne da bi kaj rekel. Ko je v stiski, naj se zateče k učitelju. Povejte učitelju, kaj se dogaja, in vzdržujte stike s psihologm, učiteljem in ravnateljem.

Poskušajte otroku povrniti samozavest, spodbujajte ga k športnim dejavnostim, če ga veselijo, k učenju kakšnega glasbila. Spodbujajte ga, da si pridobi prijatelje, da se druži s tistimi, ob katerih se dobro počuti. Če boste takoj odreagirali, boste lahko zajezili ustrahovanje in ustavili nasilje.