Gre za poseg, ki je izjemno zahteven, saj mora biti povsem prilagojen pacientu. Vsaka takšna operacija je drugačna; kirurg, ko zareže, nikoli ne ve, kaj točno ga čaka. Ker je tako nerutinska, jo lahko opravi le zelo izkušen kirurg. To je za Josejevo mehiško družino pomenilo, da bi ga morali poslati v tujino ter zbrati dovolj denarja ne le za drag poseg, ampak tudi za potovanje. Potem ko so se praktično že sprijaznili, da bo moral njihov otrok takšen preživeti celo svoje življenje, je dobro delo naredila lokalna cerkev. Denar so zbirali dve leti, a ga na koncu le zbrali toliko, da so Joseja lahko poslali v ZDA, v bolnišnico v Novi Mehiki.

Pred pol leta je prestal prvo operacijo, ki je trajala kar 16 ur, opravila jo je ekipa 12 kirurgov. "Strah me je," je povedal, preden so ga odpeljali v operacijsko dvorano, v dokumentarcu, ki ga je posnela televizija TLC. Čeprav je bila prestrašena vsa njegova družina, so bili hkrati polni upanja. "Končno se bo lahko normalno igral," se nasmehne njegova mati Cindi. Poseg je bil za kirurge ogromen preizkus od samega začetka, saj je Jose zelo hitro začel nevarno krvaveti. Na srečo se je dobro končalo in po še nekaj lažjih operacijah, ga po zadnji v začetku avgusta, sedaj na tumor spominja le brazgotina.

"Ne nosim več takšne teže, normalno lahko dvignem roko. Zelo sem srečen," pove. "In manj prestrašen kot prej." Zaradi tumorja, ki je že rahlo pritiskal na njegov sapnik, pljuča, celo srce, je bil tako mlad tudi veliko hitreje utrujen. Danes je poln energije in kar prekipeva od načrtov. "Želim si študirati, želim imeti delo, družino ... Prej o tem nisem mogel niti sanjati. Zelo sem vesel, da so mi zdravniki in cerkev to omogočili," zaključi ganljivo. Po takšni življenjski izkušnji ceni, kar je za mnoge samoumevno.