22-letni Rudi Hargraves so zdravniki pred več kot letom dni diagnosticirali gastroparezo, paralizo želodca. Od takrat pa do danes je iz zdravih 63 kilogramov telesne teže shujšala na zaskrbljujočih 36 kilogramov, kljub temu pa ji britanski nacionalna zdravstvena služba NHS (National Health Service) noče finančno kriti posega, ki bi ji prav gotovo rešil življenje.

Rudijin želodec je nenadoma nehal delovati tako kot bi moral in je začel hrano prebavljati veliko počasneje. Paralizo želodca je mogoče z operacijo, ki v Veliki Britaniji stane slabih 16 tisoč evrov in vključuje vstavite želodčnega spodbujevalnika, odpraviti, čeprav gre še vedno zgolj za poskusno obliko zdravljenja. Vendar Rudi in njena družina nimajo dovolj denarja, NHS pa operacije noče kriti, saj naj bi Rudijin osebni zdravnik NHS-u predložil premalo podrobne informacije o stanju 22-letnice.

Rudi je že tako šibka, da je morala opustiti službo asistentke, zbrati pa ji je uspelo le še toliko moči, da se bo pritožila zoper zdravniško odločitev. “Operacija bi mi vrnila moje življenje, ki ga ta trenutek nimam,“ pravi. “Tako malo energije imam, da neprestano omedlevam. Večino dneva sem priklenjena na invalidski voziček. Želim si le, da bi spet lahko živela normalno. Ne morem verjeti, da mi NHS ne odobri posega. Najbolj me jezi, ker sistem finančno krije želodčne obvode prekomerno debelim ljudem, meni pa spodbujevalnika ne. Saj vem, da imajo ti ljudje tudi hude težave, a imam vseeno občutek, da gre za dvojna merila.“

22-letnica je bila v zadnjem letniku študija psihologije na liverpoolski univerzi, ko je aprila 2010 začela izkušati hudo slabost, občutek neizmerne sitosti in je začela nepojasnjeno izgubljati telesno težo. Ko je zaključila letnik, je začela delati kot asistentka v šoli, a je morala po nekaj tednih službo pustiti, saj je bila popolnoma brez energije in vedno bolj shirana.

Njen želodec hrano prebavlja desetkrat dlje kot zdrav želodec in je popolnoma nesposoben prebavljati čvrsto hrano. Zato Rudi uživa zgolj mlečne napitke, nakopičene z vitamini in hranilnimi snovmi. “Včasih sem bila zadovoljna s svojo telesno težo in postavo. Potem pa sem začela izgubljati kilograme in postala sem živi obešalnik za oblačila,“ pravi. “Grozno je, ko bi rad jedel, a ne moreš. Če zaužijem katero koli hrano, jo v trenutku izbruham. Shujšala sem toliko, da vsi mislijo, da sem anoreksična, a nisem. Nobene energije nimam. Želim si samo biti spet jaz.“ 44-letna Lynn Hargraves, Rudijina mama, na vse to pravi, da je bila njena hči včasih zdravo in veselo dekle. “Sedaj pa je videti kot nesrečna starka,“ dodaja.

Predstavnik NHS razlaga, da do danes odločitev za poseg še ni bila sprejeta, ker so informacije v zvezi z Rudijinim stanjem in ki so jih prejeli od njenega osebnega zdravnika, pomanjkljive. “Vsak zahtevek mora ustrezati zahtevanim predpisom. Pacientkinega zdravnika smo povabili, da nam zagotovi potrebna pojasnila in dokumentacijo, a tega do sedaj še ni storil. Šele ko bodo te formalnosti izpolnjene, bo postopek lahko stekel naprej.“