Sicer pa ima pomanjkanje spanja tudi v odrasli dobi številne negativne učinke na naše zdravje. Pomanjkanje kakovostnega spanja povzroči številne zdravstvene težave, kot so na primer debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem, hkrati pa je premalo spanja prav tako povezano s številnimi psihološkimi stanji – depresijo, anksioznostjo in psihozo. Poleg tega imajo ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami kot tisti, ki dobro spijo.

Strokovnjaki opozarjajo, da obstaja veliko motenj spanja – klasificiranih je več kot 85 različnih kategorij motenj spanja – ki prizadenejo približno tretjino ljudi in ki jim posvečamo premalo pozornosti, zato v veliko primerih ostanejo neodkrite. Mednje sodi tudi narkolepsija – kronična nevrološka bolezen, ki prizadene približno enega na 2000 ljudi in ki lahko močno oteži, v skrajnem primeru pa celo ogrozi življenje.

Pri narkolepsiji možgani niso sposobni normalno preklapljati med cikli budnosti in zaspanosti, zato oboleli povsem nepričakovano v trenutku zaspi – celo med pomembnim sestankom, izpitom, prečkanjem ceste, vožnjo avtomobila. ''To so ljudje, ki zaspijo med jedjo, ko jim pade glava v krožnik. To so ljudje, ki zaspijo med hojo, to so mladi, ki zaspijo v diskoteki brez alkohola stoje za točilnim pultom, to so mladi, ki spijo v šoli za mizo,'' pojasni doc. dr. Leja Grošelj Dolenc, vodja Ambulante za motnje spanja v Kliničnem centru v Ljubljani. Poleg te tako imenovane prekomerne dnevne zaspanosti pa narkoleptiki doživljajo tudi kataplektične napade, ki se pojavijo ob čustvenih dogodkih oziroma situacijah in ob katerih izgubijo mišični tonus. Oblike katapleksije se razlikujejo po stopnji izrazitosti, vse od denimo klecanja kolen ali oslabelosti rok do popolne oslabelosti celotnega telesa, ko se oseba nenadoma sesede kot vreča. Napad katapleksije običajno traja nekaj sekund do nekaj minut.

Narkolepsijo je v svojem filmu Gremo mi po svoje predstavil tudi scenarist in režiser Miha Hočevar. ''Med pisanjem scenarija sem se spomnil znanega reggae pevca Horacea Andyja, ki je med drugim sodeloval tudi s skupino Massive Attack. V nekem intervjuju je pojasnil, da je vzdevek Sleepy dobil zaradi svoje nenavadne bolezni, narkolepsije. Ugotovil sem, da ta bolezen ni samo zanimiva, ampak tudi zelo filmska. Poleg tega je zelo lirično, če mlada zaljubljena punca, kot je Maja v filmu, zaspi, fant pa jo medtem opazuje,'' je povedal in dodal, da je želel na ta način mlade hkrati opozoriti, da obstajajo bolezni, za katere morda še niso slišali in ki se jim morda na prvi pogled zdijo sila nenavadne.

Pri narkolepsiji je težava prav v tem, da oboleli z boleznijo živijo tudi leta in leta ter se po pomoč k strokovnjakom obrnejo zelo pozno. Doc. dr. Leja Grošelj Dolenc pravi: ''V Sloveniji imamo diagnosticiranih veliko premalo primerov narkolepsije. Od prvih simptomov do takrat, ko pridejo k nam, ko so stigmatizirani v življenju, v šoli, doma, ko imajo zaradi tega celo prometne nesreče, traja pa deset in več let.'' Do zdaj so v ljubljanskem kliničnem centru diagnosticirali le približno 50 primerov narkolepsije, čeprav je pri nas po predvidevanjih strokovnjakov bolnikov s to spalno motnjo krepko več – okrog 1000. A prav pravočasna diagnoza in ustrezna zdravila lahko precej ali celo povsem olajšajo simptome narkolepsije. ''Diagnozo postavimo klinično – povprašamo po simptomih, pacienta snemamo v polisomnigrafskem laboratoriju čez noč, snemamo teste prek dneva in vzamemo tudi kri za genetske preiskave, ker bolezen se lahko pojavlja v družinah. In ko imamo vse to pozitivno, lahko pacienta zdravimo,'' pojasni doc. dr. Grošelj Dolenc. ''Imamo stroga pravila – tako v Evropi kot po svetu – kdo ta zdravila lahko uporablja in jih potem prejema vse življenje. Te bolnike potem spremljamo na šest mesecev oziroma na eno leto in opazujemo, kakšni odmerki jim pomagajo.'' Vendar se narkolepsije za zdaj še vedno ne da povsem pozdraviti, ljudje s to boleznijo pa morajo živeti z nekaterimi omejitvami – ne morejo opravljati dela poklicnih voznikov, dela na višini ali nočnega dela. Narkolepsija pa lahko negativno tudi vpliva na njihovo samopodobo in medosebne odnose, saj jih ima neozaveščena okolica velikokrat za lene in nezainteresirane.