Mnoga nova dognanja so zapisana v knjigi Veliki kuharski vodnik za diabetike urednice, soavtorice in založnice Darje Lovšin. Kot poudarja avtorica, je pred dvajsetimi leti krompirjev pire še našel svoje mesto v kuharskih priročnikih za diabetike, za prehrano diabetikov pa so, poleg kuhanega, priporočali tudi pečen krompir.

Za učinkovito zdravljenje in preprečevanje kasnejših zapletov mora človek z diabetesom čim prej korenito spremeniti svoj življenjski stil, kar vključuje tudi temeljito spremembo prehranskih navad.

Takrat namreč še niso poznali glikemičnega indeksa, s katerim izražamo sladkost živil, ampak so se omejevali izključno na štetje ogljikovih hidratov in kalorij. Vendar nekatera živila dvignejo krvni sladkor hitreje in višje, kot druga in mednje sodita tudi pečen in pire krompir. Zato takega krompirja danes diabetikom ne priporočajo več. Vendar to ne pomeni, da je v prehrani diabetikov nezaželen – nasprotno, v zmernih količinah je priporočljiv in ga lahko pogosto jedo. Krompir v lupini celo sodi med zelo priporočljiva živila, ker vsebuje veliko vlaknin, rudnin in vitaminov.

Mit o prepovedanem sladkorju pri diagnozi diabetesa pa je na trhlih nogah že vse od leta 2002, pravi Darja Lovšin. Takrat je Evropska skupina za študij diabetesa objavila nova priporočila za prehrano diabetikov, v katerih je na prvem mestu poudarila pomen maščob. Pri diabetesu so izredno pomembne kvalitetne maščobe kot varovalni dejavnik pred srčno žilnimi boleznimi, po drugi strani pa se morajo diabetiki še bolj kot ostali izogibati nasičenim in drugim škodljivim maščobam, ker jim ožilje že ogroža kronično povišan krvni sladkor. Vendar morajo količino maščob omejiti na 30 odstotkov dnevno pridobljenih kalorij.

Pomembno je, da je prehrana diabetikov primerna za vse in je kot varovalna, uravnotežena prehrana, pomemben dejavnik preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so diabetes, srčno žilne bolezni in rak.

Zato lahko Veliki kuharski vodnik za diabetike uporablja vsaka družina, ki si želi imeti zdrave otroke. Kajti za razvoj diabetesa tipa 2 ni toliko pomembna dedna nagnjenost, kot prenašanje slabih življenjskih navad iz roda v rod.