Upokojeni 74-letnici iz Staffordshira so kirurgi v bolnišnici Cannock Chase and Stafford General hospital pomotoma odstranili želodec, saj so ji postavili napačno diagnozo. Mislili so namreč, da ima raka na želodcu, kasneje pa so ugotovili, da je bila operacija popolnoma nepotrebna, saj je bila tvorba v želodcu benigna, torej ne rakava.

Pacientki, ki želi ostati anonimna, je bolnišnica že izplačala del odškodnine, vendar se bitka na sodišču še vedno nadaljuje. Njen pravni zastopnik Timothy Deeming pravi, da je žensko vsa situacija močno prizadela. “Ni le prestajala hudih travm, ker je mislila, da je zbolela za smrtno nevarno boleznijo in so ji morali odstraniti želodec, temveč še danes trpi, ker je izvedela, da sploh ni imela raka in da je bila odstranitev želodca nepotrebna,“ je povedal. “Še posebej je jezna, ker ji novice niso povedali zdravniki, ki so skrbeli zanjo v bolnišnici, temveč je vse to izvedela od bolnišničnega osebja, ki ga sploh ni poznala.“

Pri raku na želodcu je operacija izjemno zahtevna, okrevanje pa dolgotrajno. Odstranitev želodca sicer ne vpliva na sposobnost prebavljanja hrane in pijače, vendar pa mora pacient po posegu spremeniti svoje prehranske navade. Predvsem mora jesti pogosteje, večkrat dnevno, in uživati precej manjše obroke. Pacientka je zaradi operacija izgubila kar nekaj kilogramov, trpi pa zaradi prebavnih težav. “Imam zelo malo energije, vsakdanja opravila pa so zame spremenila v velike napore,“ pravi. “Če bi bila zdrava, bi nadaljevala z delom za polovični delovni čas in s prostovoljnimi deli, da bi si zapolnila prosti čas, ter uživala na počitnicah, kot sem to počela pred postavitvijo diagnoze. Od operacije dalje so se mi vsi načrti, ki sem jih imela za leta po upokojitvi, porušili.“

Deeming pravi, da bi se zdravniki lahko napaki izognili, če bi analizirali vzorec tkiva, ki se jim je zdel sumljiv. Še bolj zaskrbljujoče pa se mu zdi to, da ni šlo za napako ene osebe, temveč je šlo za napako celotne ekipe zdravnikov. “Na žalost ne gre za osamljeni primer. Sam sem se ukvarjal že s podobnimi primeri, med drugim tudi s takšnim, pri katerem so napačno interpretirali celo patološke izvide. Če prihaja do takšnih napak, mora biti javnost z njimi seznanjena.“

Rak na želodcu letno prizadene približno 460 ljudi, dvakrat več moških kot žensk, in velja za drugo najpogostejšo obliko raka za rakom na pljučih. Običajno se pojavi pri starejših od 50 let. Rak na želodcu izbruhne v želodčni sluznici in se hitro razširi po telesu, tveganje za razvoj bolezni pa povečujejo kajenje, prekomerno uživanje alkohola, slanih, vloženih ali dimljenih živil in premalo sadja in zelenjave, ter kronični gastritis zaradi okužbe s H. Pylori.

Začetni simptomi so blagi in obsegajo neprijeten občutek v zgornjem delu trebuha, prebavne motnje in zgago, zato bolniki velikokrat obiščejo zdravnika, ko je bolezen že napredovala. Pojavi se lahko tudi dlje časa trajajoča bolečina v trebuhu, ki se okrepi po hranjenju, kasneje pa izguba apetita, hujšanje, slabost in bruhanje, blato se obarva črno, marsikdo pa postane tudi slabokrven. Ko bolezen napreduje, lahko bolnik v zgornjem delu trebuha zatipa tudi zatrdlino.

Edino učinkovito obliko zdravljenja predstavlja kirurška odstranitev tumorja, torej del želodčne sluznice, ali pa celega želodca, vendar pa je poseg mogoč le pri petih odstotkih obolelih, saj je pri ostalih bolezen že preveč napredovala. Odstraniti pa je potrebno tudi bližnje bezgavke, saj jih lahko maligni proces kaj hitro zajame. Pri bolnikih z napredovalo boleznijo se s posegom le nekoliko podaljša življenjska doba ali olajšajo težave in s tem izboljša kvaliteta življenja. Kemoterapija in obsevanje upočasnita napredovanje bolezni in omilita simptome, močne bolečine pa je mogoče blažiti z močnimi analgetiki.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na