Po mastektomijo so pacientke sicer upravičene do rekonstrukcije dojk, a kot Alison ima vsaka pravico tudi, da jo zavrne. To ne bi smelo biti nič nenavadnega. "Želela sem vsem pokazati, da imam brazgotine, ampak da to res ni konec sveta. Ponosna sem, da sem preživela raka." Fotografijo je objavila na svojem Facebooku in bila presenečena nad pozitivnim odzivom.

Diagnozo raka je prejela maja 2012, potem ko je zatipala bulico v svoji desni dojki. Najprej je zdravnik sicer mislil, da gre samo za cisto. Toda, ko se je ta večala, ga je obiskala še enkrat in opravil je biopsijo. Po njej ni bilo več dvoma. "Bilo je, kot bi me kdo boksnil v trebuh. Še huje mi je bilo, ker sem novico slišala sama. Nisem res mislila, da gre za kaj hujšega kot cisto, ki postaja malo prevelika. Iskala sem samo način, da jo nekako ustavimo. Če bi mislila, da gre za kaj hujšega, bi zagotovo Iana (moža op. a.) prosila, da gre z mano."

Ian je imel tisti dan očitno šesti čut, saj jo je kmalu poklical in vprašal, kaj je izvedela pri zdravniku. "Nisem mu želela ničesar povedati prek telefona, toda po mojem glasu je začutil, da je nekaj narobe. Hitro je prišel domov in vrgla sem se mu v objem. Oba sva zajokala. Nato sva jokala še dneve, dokler se nisem odločila, da se zdaj pa res ne smem več smiliti sama sebi. Moram se začeti boriti." Bilo je težko, a za mastektomijo se je po drugi strani odločila prav z lahkim srcem, saj so ji zdravniki dejali, da ima tip raka, pri katerem ji ne morejo zagotoviti, da se ne bo ponovil. "Niti razmišljala nisem. Sploh pa nisem niti pomislila na estetsko plat stvari." Zdravje je vendarle mnogo pomembnejše. In po takšni izkušnji je to vsakemu človeku toliko bolj jasno.