Danes 17-letna Georgia Davis iz Južnega Walesa je odvisna od hrane. Pred dvema letoma so jo zdravniki opozorili, da taka telesna teža resno ogroža njeno zdravje, zato je bila primorana shujšati. Georgia, ki je visoka 167 centimetrov, se spominja, da so ji zdravniki takrat povedali, da bi lahko vsako minuto umrla. “Pri petnajstih nisem mogla več hoditi, ne da bi bila zadihana. Zbolela sem za sladkorno boleznijo tipa 2, ob pogledu v ogledalo pa mi je šlo na jok.“

Najstnica se zaveda, da je za debelost večinoma kriva sama, vendar pravi, da se težko upre hrani, saj je zanjo kot droga. “Nekateri so zasvojeni s heroinom, jaz sem s hrano,“ pravi. “Vem, da me debelost ubija, a si ne morem pomagati.“ 17-letnica se je k hrani namreč začela zatekati po očetovi smrti, ko je bila stara komaj pet let, ker z mamo nista imeli veliko denarja, pa je zrasla s pripravljeno prehrano, sendviči, klobasicami, sladicami in čipsom, pila pa je zgolj mleko in kokakolo. Kot sama pravi, je na dan pojedla približno 13 tisoč kalorij, skoraj sedemkrat več kot njene sovrstnice.

No, kljub temu pa se je pri 16 letih odločila, da bo shujšala. Priključila se je skupini za hujšanje v Severni Karolini in s pomočjo strokovnjakov izgubila neverjetnih 95 kilogramov. “Moj novi obraz mi je bil zelo všeč, prav tako pa tudi oblika mojega telesa.“ Po prihodu domov je mama skorajda ni prepoznala. “Jokala je in jokala, jaz pa tudi,“ se spominja Georgia.

Danes pa se Georgia vrača na stara pota. Od lanskega leta, ko je uspešno shujšala, je namreč spet začela pridobivati kilograme. Sedaj namreč spet tehta 180 kilogramov. “Teža mi je znova ušla izpod nadzora. Vem, da sem zato kriva sama, a se zavedam, da potrebujem pomoč.“ Georgia se je iz shujševalnega kampa v Severni Karolini namreč vrnila domov po lastni volji. “Z zdravljenjem sem zaključila prehitro. Takrat sem mislila, da ravnam prav, v resnici pa je to tako, kakor da bi alkoholika poslal v trgovino z alkoholnimi pijačami.“

Georgia je od vrnitve domov morala skrbeti za svojo 55-letno mamo Leslie, ki je zaradi debelosti postala huda srčna bolnica, in 70-letnega očima Arthurja, ki je zbolel za rakom na pljučih. “Vedela sem, da bo po prihodu domov hudo, a je bilo še veliko huje, kot sem si predstavljala.“ V ZDA je namreč jedla pod nadzorom, porcije pa so ji določali drugi. Doma tega ni zmogla. “Po osmih tednih sem opustila predpisan prehranjevalni načrt. Počutila sem se osamljeno, starša sta bila zelo šibka, prijateljev pa nisem imela več, zato nisem imela nikakršne motivacije.“

Najstnica pravi, da ji lokalne oblasti ne nudijo nikakršne podpore. “Čeprav lahko krivim zgolj sebe, prosim za pomoč. Ne vem, kako naj se spremenim … Res potrebujem pomoč. Moja odvisnost od hrane se ne razlikuje bistveno od odvisnosti od alkohola ali drog.“ Georgia namreč potrebuje denar za zdravljenje. No, kljub vsemu pa ji je John Gordon, predstavnik kampa, v katerem je bila prejšnje leto, izrekel dobrodošlico in jo povabil k ponovnemu sodelovanju, če se bo za to odločila.