Vsakič, ko prek interneta kupi nekaj za svojo prihajajočo poroko, Eleanor Jeffery po licu spolzi solza. To ni ravno obnašanje, ki ga kdo pričakuje od bodoče neveste, toda 28-letna Angležinja je prav posebna nevesta.

Že 18 mesecev se bori z rakom, nedavno pa so ji zdravniki dejali, da je ta smrten. Njena poroka je napovedana za junij naslednjega leta. Toda tega meseca morda sploh ne bo dočakala. Zakaj sta se z zaročencem Tomom torej odločila, da poroke ne bosta odpovedala? Najela sta celo prekrasen dvorec in izbrala pisano ter veselo okrasje.

V naslednjih osmih mesecih je prestala odstranitev dojk in šest ciklov kemoterapije, nato pa še vsakodnevne obsevalne terapije. Ko se je vse to končalo, je komaj čakala, da si znova zgradi svoje življenje. Spet je začela delati, skupno prihodnost pa sta začela načrtovati tudi s Tomom. Nato pa jo je nenadoma začel močno boleti križ, vendar je bila prepričana, da le napačno telovadi. Vseeno je obiskala zdravnika, ki je naročil rentgenski pregled kosti, vendar ta na srečo ni razkril nobenih težav.

Toda bolečina je bila vse hujša. Spomladi je spet odšla na rentgenski pregled kosti ter se morala soočiti z žalostnim rezultatom. Rak se je pojavil tudi v mali medenici. Še huje pa je bilo, da so se zdravniki bali, da je lahko smrten. "Presenetljivo sem se počutila zelo mirna in stabilna. Vprašala sem samo, kaj je naslednji korak. Zdravnik je predlagal kemoterapijo, vendar hkrati dejal, da bomo tako le odložili neodložljivo, jaz pa se bom počutila še bolj bolno."

Tom ji je spet stal ob strani, vendar pa se je Eleanor počutila, kot bi ga spet razočarala. Sama se bo morala spopasti z rakom, toda Tom se bo morda moral spopasti s prihodnostjo, v kateri nje ne bo. "Pomislila sem, da bi najino razmerje končala, da bi Tom lahko sam nadaljeval s svojim življenjem, toda vedela sem, da me ne bo zapustil. Vsakič, ko sem mu rekla, da si vsega tega ne zasluži, je odgovoril, da si vsega tega ne zaslužim niti sama."

Ob naslednjem obisku zdravnika so ugotovili, da se je rak razširil na jetra in pljuča. Začeli so z oralno kemoterapijo in počasi se je pojavila vsaj ena dobra novica: tumorji so se začeli zmanjševati. S Tomom sta se odpravila na počitnice v Grčijo in težko pričakovala dneve brez zdravnikov. Drugi večer sta sedela na terasi svoje vile in opazovala morje. Tedaj je Tom pokleknil in ji podaril prstan. "Smejala sem se. Res sva se že prej pogovarjala o poroki, vendar nisem pričakovala, da me bo zaprosil v takem trenutku. Seveda sem rekla da in skupaj sva zajokala od sreče."

"Veliko ljudi bi na mojem mestu s poroko pohitelo, toda s Tomom sva se odločila, da jo bova načrtovala skrbno in počasi. Čeprav vem, da imam le še nekaj mesecev življenja, je mogoče tudi, da bom preživela. Upam, da bom doživela dan, ko bo rak podoben sladkorni bolezni: ko bo kronična bolezen, s katero lahko živiš leta in leta. Zaradi poroke vsaj ne mislim ves čas na zdravljenje. Pa tudi prijatelji me ne sprašujejo samo, kdaj boš imela rentgenski pregled, temveč tudi, ali sem že izbrala poročno obleko.“

"Seveda ne morem ostati ves čas pozitivna. Najbolj me boli misel, da bo Tom morda nekega dne moral priti v prazno stanovanje in pospraviti vse moje stvari. Svojo mamo sem že prosila, naj v tem primeru to stori namesto njega.“ 

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na