Da je nekaj narobe, je posumila, ko je v vratu začutila bulico. Redno je tudi plavala in čutila je, da ima mnogo manj energije, da se mnogo prej zadiha. Marca 2014 je biopsija bulice potrdila, da je žal rakava. Šlo je za raka, ki se razvija v limfnem sistemu, kar pomeni, da je praktično povsod po telesu.

Kaj pa poroka?

Njen partner Kevin ji je predlagal, da bi se poročila že med zdravljenjem, toda dejala mu je, da bosta stopila pred oltar, ko premaga bolezen. Spoznala sta se samo dve leti pred usodno diagnozo. Ustavil se je, medtem ko je vrtnarila pred svojo hišo, ter jo ogovoril. "Moralo je biti težko, ko je imel tako kmalu punco na bolniški postelji," se nasmehne. "Še jaz sem se le stežka pogledala v ogledalo, nisem se več prepoznala. To, da nisem imela več las, je bilo še najmanj. Kemoterapija je bila zelo naporna. Ampak ni pobegnil. Ves čas mi je stal ob strani."

Prepričana je, da je bolezen premagala zato, ker je bila zelo pozitivna. Ni dovolila, da bi jo to spravilo v depresijo. Za hec si je recimo celo nakupila kar nekaj zanimivih lasulj. "In na kemoterapijo sem prišla v Supermanovem kostumu. Vsi so se smejali. Ampak tako premagaš raka. Da se smeješ. Kupila pa sem tudi kužka, da sem lahko nekaj počela, ko Kevina ni bilo doma, ker je bil v službi. Jaz sem bila preutrujena, da bi nadaljevala s službo, tako pa sem imela vsaj kaj za početi. Nekaj, za kar sem vstala vsak dan."

Nato pa neverjetna novica ...

Novembra lansko leto so testi pokazali, da Karen nima več raka. "Neverjetno je, ko to slišiš. Ker prej se nekako počutiš, kot bi dal svoje življenje na pavzo, nato pa, kot bi se spet vrnilo v normalo. Le da ga sedaj mnogo bolj ceniš. Normalno življenje se ti zdi super." Kevin jo je takoj spet zaprosil. "Bil je neverjeten ves ta čas bolezni. Brez njega ne vem, če bi zmogla. Njegova ljubezen mi je ogromno pomenila in komaj sva čakala poročni dan."

Poročila sta se 29. avgusta. "In bilo je magično. Vsi so bili zelo veseli, plesali smo celo noč. Bilo pa je tudi zelo emocionalno. Ko sva se vzela, so vsi jokali. Zame je bil ta rak le hitrostna ovira na poti. Mi je pa dal misliti in sedaj z veseljem nekaj časa porabim tudi za to, da pomagam ljudem v svoji okolici. Mislim, da je to zelo pomembno." Navdihujoča zgodba, kako je mogoče premagati marsikaj.