Njihova sporočila so preplavila družabna omrežja, kjer so širili novico in jo zmerjali s psovkami. Dijaki so se po poročanju televizije KMSP-TV v Minnesoti celo zbrali v kavarni, kjer so si skupaj pogledali njen posnetek in ji nato grozili, da bodo vse povedali staršem. Eden izmed njih jo je preko profila ozmerjal s prostitutko in zapisal: ''Ali tvoj oče ve za posnetek?'' Nekdo je na družabnem omrežju objavil: ''Nič sošolcev ne združi bolj kot porno zvezdnica, ki je lansko leto maturirala.''

Najstnica Alyssa Funke se je na Twitterju branila in zapisala: 'Status pornozvezdnice' in 'Že dolgo SLAVNA'. Zadnja objava, ki jo je 4. marca zapisala na svojem Facebook profilu, je bila: ''Ljudje, ki ti najbolj zavidajo in te sovražijo, so tisti, ki te tudi najbolj zasledujejo na Facebooku. Zato: 'Živjo, kako si? Tale je zate!' ''

19-letnica je v svojem videoposnetku sicer svoje otroštvo opisala kot povsem normalno, poroča KMSP-TV, a v resnici je bilo vse prej kot lahko. Njen biološki oče Rashad Bowman je bil od leta 2001 v zaporu v Arizoni in mladenka je skušala ves čas ostati v stiku z njim preko avdio kaset. Njuna mati in fant sta bila večkrat obsojena zaradi posedovanja drog, družina pa se je spopadala s pomanjkanjem denarja.

Kljub temu, da je svoje vrstnike in njihove napade pogumno zavrnila na Facebooku, so jo njihove besede prizadele. Dekle je 17. aprila odpeljala do bližnjega jezera in si sodilo s strelom v glavo.
 

Kako pomagati mladostniku v stiski?

Depresija je najpogostejša bolezen med mladimi, starimi med 10 in 19 let, samomor pa je tretji najverjetnejši vzrok smrti, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v zadnjem poročilu o zdravju najstnikov. Mladostniško obdobje je namreč že samo po sebi obdobje hitrih bioloških sprememb in prinaša precejšnje psihične izzive, če so k temu pridruženi še različni stresni dogodki, so stiske mladostnikov lahko še večje, opozarja psihiatrinja asist. Arijana Turčin, dr. med., z ljubljanske psihiatrične klinike.

''Nekateri mladostniki precej dobro in jasno povedo, kaj jih muči, medtem ko se nekateri težje verbalno izražajo, vendar lahko sklepamo, da se z mladostnikom nekaj recimo da slabega dogaja po spremembah v njegovem vedenju. Pozorni moramo postati, če opazimo, da opušča dejavnosti, ki so ga nekoč veselile, če je večino časa otožen, žalosten, brezvoljen, če se mu spremeni apetit, če postane nespeč ali po drugi strani preveč spi, še posebej pa moramo biti pozorni, če začne s samopoškodbenim vedenjem ali če načrtuje samomor. Vse te znake moramo vzeti zelo resno. Lahko je prisotno tudi drugačno škodljivo vedenje, kot je popivanje, kajenje marihuane in uživanje drugih drog, promiskuitetno vedenje ali zatekanje v neprimerno družbo. Lahko pa so znaki tudi bolj diskretni: recimo zgolj nagibanje k poslušanju otožne glasbe in branju pesimistične literature. V vsakem primeru se je z mladostnikom potrebno pogovoriti iskreno, z razumevanjem in brez obsojanja – potrebno mu je prisluhniti,'' je opozorila Turčinova.

V tem primeru je treba prepoznati znake in v prvi vrsti lahko mladostniku pomagajo starši, če je njihova podpora pomanjkljiva ali neustrezna, pa pomoč nudijo obstajajo strokovne službe.
Mladostnikom v takšnih stiskah lahko uspešno pomagajo strokovnjaki, in sicer učitelji, pedagogi in psihologi v šolah kakor tudi pedopsihiatri in psihologi v ambulantah in bolnišnicah. V Sloveniji se lahko obrnejo tudi na telefonske številke za pomoč v stiski, ki so naslednje:

- 01 520 99 00 Klic v duševni stiski
- 116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan)
- 116 111 TOM, Telefon otrok in mladostnikov
- tudi 112 Reševalna služba.

Več o pomoči mladostniku v stiski si preberite v intervjuju s psihiatrinjo asist. Arijano Turčin, dr. med.