Kuhano vino je, ne glede na to, da spominja na čaj, še vedno alkoholna pijača. To seveda pomeni, da nas bo opilo, in to še veliko prej kot hladne alkoholne pijače. Tople napitke naše telo namreč zelo hitro absorbira in se hitro selijo iz želodca v črevo, od tam pa neposredno v naš krvni obtok.

Skrbi za dodatne kilograme

Že deciliter pozimi izredno priljubljenega kuhanega vina vsebuje kar med 80 in 100 kalorijami. In bodimo iskreni: kdo pa še spije samo deciliter kuhančka, ko se zvečer odpravi na ogled lučk v središče mesta ali po večernih nakupih? Težava je v tem, da proti večeru naše telo ne prenaša več dobro ogljikovih hidratov in sladkorja. Ker telo do spanja več nima časa, da bi pokurilo te snovi, jih skladišči. Posledica: nabiranje maščobnih oblog in kilogramov. Strokovnjaki zato svetujejo, da namesto po kuhančku raje posežete po svetlem pivu, rdečem vinu ali belem špricerju, saj te alkoholne pijače ne vsebujejo toliko sladkorja.

'Zmačka' nas

Kuhano vino povzroča hujše glavobole kot žgane pijače. Krivdo gre iskati pri stranskih proizvodih kuhanega vina, kot so špirit in aldehidi. Še huje je, če v istem dnevu mešate kuhano vino in kakšne žgane pijače, saj so običajna posledica tega poleg glavobola tudi huda slabost in bruhanje.

Zaradi njega nas lahko bolj zebe

Kozarček kuhanega vina nas greje od znotraj. Vendar pa etanol v njem povzroči, da se žile pod kožo širijo, to pa pomeni hitrejšo prekrvavitev. Žal se s tem toplota veliko hitreje izgublja iz telesa. Več kuhanega vina, kot torej spijete, hitreje vas bo zeblo do kosti.