Maligni limfomi so heterogena skupina novotvorb, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfatičnega tkiva. To vključuje primarne organe, torej kostni mozeg in priželjc, ter sekundarna limfatična tkiva, med katere prištevamo bezgavke (limfne žleze), vranico in limfatično tkivo, ki se nahaja v sluznicah, na primer žrela, prebavil in pljuč. So klonske bolezni, ki nastanejo z maligno preobrazbo naravnih celic ubijalk, delimo pa jih na NeHodgkinove (NHL) in Hodgkinove limfome (HL).

Kako pogosto se limfom pojavlja v Sloveniji?

“Najnovejših podatkov pravzaprav še ni na voljo, saj podatki iz Registra raka Republike Slovenije zaostajajo za nekaj let. Po podatkih iz leta 2006 je tako za Hodgkinovim limfomom zbolelo 43 bolnikov, incidenca pa ostaja približno enaka že vrsto let,“ razlaga dr. Barbara Jezeršek Novaković, predstojnica Sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Število na novo zbolelih za ostalimi limfoidnimi neoplazmami (torej limfomi B in limfomi T, kar vključuje tudi akutne limfoblastne levkemije, kronično limfatično levkemijo in plazmocitom) pa je bilo po podatkih Registra raka v letu 2006 489. “Incidenca teh limfoidnih neoplazem za razliko od Hodgkinovega limfoma še vedno narašča, zato napovedi kažejo, da bo za leto 2009 incidenca narasla na približno 510 bolnikov.“

Kako prepoznati simptome?

Po besedah dr. Jezeršek Novakovićeve je v večini primerov prvi znak bolezni povečanje obodnih bezgavk, bodisi na vratu ali v nadključničnih kotanjah, v pazduhah ali dimljah. “Na otip so bezgavke neboleče, čvrsto elastične in premakljive. Povečajo se lahko tudi bezgavke v medpljučju, kar se kaže kot oteženo dihanje, suh dražeč kašelj ali z motenim pretokom krvi v zgornji votli veni in posledično oteklino obraza, vratu, zgornjih okončin in na zgornjem delu prsnega koša. V primeru, da so prizadete bezgavke v trebuhu, lahko le-te povzročajo bolečine, v hujših primerih pa celo motnje v odtoku seča iz ledvic in v prehodu blata v črevesju ali pa otekanje spodnjih okončin.“

Relativno pogosto je bolezensko spremenjena tudi vranica, redkeje pa jetra, zaradi česar naj bi bolniki občutili bolečine pod levim (vranica) ali desnim (jetra) rebrnim lokom in povečan organ morda otipali tudi sami. Poleg povečanja bezgavk pa lahko bolnik z limfomom opaža tudi tako imenovane splošne simptome bolezni, kot so hujšanje, nočno potenje in nepojasnjena vročina, pri nekaterih pa se pojavita še srbenje kože in splošna utrujenost.

Poleg tega lahko limfom prizadene tudi kostni mozeg, kar običajno odkrijejo šele s krvnimi laboratorijskimi preiskavami. “Lahko pa se prizadetost kostnega mozga izrazi tudi z izrazito nagnjenostjo k okužbam, slabokrvnostjo ali nagnjenostjo h krvavitvam.“

Simptomi limfoma spominjajo na prehlad ...

“Simptomatika limfoma res lahko spominja na simptomatiko okužbe in velikokrat so celo izvidi nekaterih laboratorijskih preiskav podobni kot pri okužbi,“ razlaga in opozarja, da za indolentne NHL, torej tiste počasi potekajoče, tudi velja, da imajo bolniki tako malo težav, da sploh ne poiščejo zdravnika oziroma ga poiščejo, ko je bolezen že napredovala. Pri razlikovanju med okužbo in limfomom je po njenih besedah zato pomembna predvsem informiranost izbranih zdravnikov, ki predstavljajo prvi stik z bolnikom. “Ti morajo v primeru dlje časa povečanih obodnih bezgavk, še zlasti, če se te še naprej povečujejo, in nespremenjenih bolnikovih težav kljub antimikrobni terapiji, pomisliti na možnost, da gre za limfom.“

Je zdravljenje limfoma uspešno?

Limfomi so, kot razlaga dr. Jezeršek Novakovićeva, načeloma v visokem odstotku ozdravljivi. “To velja predvsem za Hodgkinove limfome in agresivne NeHodgkinove limfome. Odstotek pa je v veliki meri odvisen od razširjenosti limfoma ob pričetku zdravljenja. Tudi ob zdravljenju ponovitev imajo bolniki možnost ozdravitve, ki pa je seveda manjša kot ob prvem zdravljenju.“ Nekoliko bolj težavni pa naj bi bili indolentni NHL, ki imajo po drugi strani počasen naraven potek, a so ob uporabi konvencionalnih metod zdravljenja zaenkrat samo zazdravljivi. “To pomeni, da v nekem obdobju izginejo vsi simptomi in znaki bolezni, vendar se ta po določenem času ponovi.“

Petletno relativno preživetje vseh bolnikov z NHL zbolelih v obdobju od leta 2001 do 2005 v Sloveniji je bilo 60-odstotno, bolnikov s HL pa 90-odstotno. “Moram pa poudariti, da je preživetje naših bolnikov boljše od evropskega povprečja.“

Ali Slovenci dovolj dobro poznamo limfom?

“Žal obstajajo velike razlike v seznanjenosti tako med zdravniki kot med laično javnostjo. Nekateri izbrani zdravniki so zelo dobro obveščeni o vsem, skrbno spremljajo zdravljenje svojih bolnikov in odlično sodelujejo s strokovnjaki, usmerjenimi v obravnavo limfomskih bolnikov. Pri drugih pa je to nekoliko slabše. Tu bi vsekakor pomagalo dodatno izobraževanje,“ pojasnjuje dr. Jezeršek Novakovićeva. Podobno pa naj bi bilo tudi pri laični javnosti, saj pravi, da nekateri bolniki in svojci dobesedno presenetijo s svojim poznavanjem tematike, pri drugih pa se zgodi celo to, da jih napotijo na Onkološki inštitut, ne da bi jim povedali, da imajo raka.

“Vsekakor bo tudi v bodoče potrebnega še veliko dela na področju izobraževanja in osveščanja. Največ lahko naredimo s pravilnim seznanjanjem javnosti o tem, kaj sploh je rak, kakšni so opozorilni simptomi in znaki, o naraščanju incidence raka, o možnosti zbolevanja tudi pri mladih ljudeh, o ugodnejšem izidu zdravljenja v primeru zgodnjega odkritja bolezni ...“ Pri tem pa je po njenem mnenju potrebno zajeti populacijo vseh starosti, saj bodo samo informirani bolniki znali pravočasno poiskali nasvet pri osebnem zdravniku.

S povečanjem informiranosti ljudi bi se tako odstotek smrti lahko še pomanjšal, saj je, kot pravi dr. Jezeršek Novakovićeva, preživetje bolnikov zanesljivo povezano z razširjenostjo limfoma ob odkritju: “Torej čim nižji je stadij bolezni oziroma čim manj je bolezen razširjena, tem večja je verjetnost uspešnega zdravljenja, kar se odraža tudi na preživetju. Pri indolentnih limfomih velja celo, da je bolezen v stadiju I ali II ozdravljiva, v stadijih III ali IV pa s konvencionalnimi načini zdravljenja ni več ozdravljiva, temveč le zazdravljiva za krajši ali daljši čas.“ Pri agresivnih NHL je poleg tega štiriletno preživetje lahko 94-odstotno, če je bolezen malo razširjena in bolnik nima drugih slabih napovednih dejavnikov in po drugi strani samo 55-odstotna, če je bolezen razširjena in ima bolnik še druge slabe napovedne dejavnike (slabo splošno stanje, starost nad 60 let ...).

“Bolje informirani bolniki bodo prej poiskali pomoč pri izbranem zdravniku, osveščeni zdravniki bodo prej pomislili na limfom in bolniki bodo imeli možnost, da bolezen odkrijemo v nižjih stadijih, pri katerih je pričakovani izhod boljši,“ še zaključuje.