Kaj je tularemija?

To nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija. Glavni znaki bolezni so vročina, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj in povečane bezgavke. Lahko je prisotna tudi razjeda na koži, na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo, ali pa spremembe na pljučih. Glavni rezervoar bolezni so poljski glodavci, ki s svojimi izločki lahko okužijo okolico. Bolezen se na človeka največkrat prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu ali uživanjem okužene vode in premalo toplotno obdelanih živil. V trenutni situaciji na Gorenjskem je največ okužb posledica vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih.

To je redka bolezen. V Sloveniji so v letih med 2014 in 2023 potrdili med nič in 54 primerov letno, največ leta 2021, ko so v goriški regiji zabeležili izbruh te bolezni. Incidenčna stopnja za celotno Slovenijo se je v zadnjih 10 letih gibala med 0,0 in 2,6/100.000 prebivalcev. Na Gorenjskem so od 2014 do 2023 imeli prijavljenih od nič do 3 primere letno, letos pa do 16. julija 2024 že 9 primerov okužb. Incidenčna stopnja za Gorenjsko letos tako znaša že 4,3/100.000 prebivalcev, kar močno presega običajno stanje, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).

Ravnajte preventivno!

Ker so za preprečevanje te bolezni najpomembnejši splošni ukrepi med bivanjem in delom v naravi in na kmetiji, prebivalce na NIJZ prosijo, da v trenutnih razmerah pri strojnih kmečkih opravilih poskrbijo, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta. S kirurško masko se je treba zaščititi pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih še posebej, če so opazili sledi glodavcev, prav tako pa tudi pri čiščenju drvarnic in pri drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja. Med zadrževanjem v naravi pa svetujejo uporabo odganjal za klope in komarje.

Med drugimi ukrepi za manjšo verjetnost okužbe s tularemijo sta nasveta, da za prehrano in higieno uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov in da preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč z zamrežitvijo oken in odprtin. Redno je treba tudi izvajati postopke dezinsekcije in deratizacije, še posebej, če opazimo iztrebke glodavcev.

Poleg tega je treba meso in živila živalskega izvora pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelati. Preprečiti je treba navzkrižno onesnaženje živil, zlasti onesnaženje že očiščenih in gotovih živil. Poskrbeti pa je treba tudi, da teh živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, kuhinjskimi pripomočki, priborom, delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili oz. mesom.

Pri ravnanju s surovim mesom divjih živali priporočajo uporabo rokavic. Še posebej svetujejo previdnost pri rokovanju z divjimi živalmi, ki se jih ne smemo dotikati, še zlasti če se nenavadno vedejo in so že na videz bolne. Poginule živali je treba pobrati in odstraniti z rokavicami, zapreti v polivinilasto vrečko in odvreči v komunalne odpadke. Še bolje je, da se poginulih živali v naravi ne dotikamo. Če pa opazimo več poginulih živali ali trupel večjih divjih živali, je treba o tem obvestiti veterinarsko higiensko službo.