Imam pa rada čas pred novim letom, ko pokličem tiste, ki so oblikovali moje dni in bili moji sopotniki skozi vrvenje. Jim povem, da jih imam rada in kako dragoceni so zame. Pripravim majhna darila, ki jih zavijeva skupaj z mojo starejšo hčerko in postaviva pod novoletno jelko.

Letos smo otrokom, ki jih bomo obdarovali, na darila dali manjše vrečke bonbonov. Naša mala Lina je imela kar naenkrat toliko opravkov v sobi, kjer imamo smrečico. In ko sem jo, gotovo že trikrat poklicala, kje je, je prišla s polnimi usti bonbonov in komentirala: "Ta je dobej, ta je kisel, ta ni dobej ...!" Pa kako naj bom jezna nanjo?

Za silvestrovo smo že nekaj let sami, naredimo si dobro večerjo, spečemo slaščice in kupimo otroški šampanjec, za katerega starejša pravi, da je kul. Po večerji vsako leto gledamo film Love actually, bolj primernega še nismo našli. Lina se zraven igra, sestavlja kocke, zlaga konjičke in lista knjigice in nas sprašuje, kaj se dogaja in zakaj fantek joče, zakaj je punčka oblečena v hobotnico ...

Običajno mala zaspi po deseti, mi trije pa počakamo polnoč. Vključimo glasbo, malo plešemo vsi trije skupaj in gremo poljubit malo Lino.
Če nas naš programski direktor razveseli še s kakšno dobro kriminalko ali akcijo, gledamo še to. No, z Neli že malo dremava zraven.

In jutro prvega januarja za nas ni običajno jutro po silvestrovanju. V pripravah smo, saj ima naša Lina 2. januarja rojstni dan. Že dopoldne spečem torto in ostale slaščice, zavijemo darila in se veselimo novega praznovanja.

In tako se naše leto začne z veseljem in obiski babic in dedka ter prijatelji, ki nas na jutro Lininega rojstnega dne obsujejo z voščili. In naša mala kriči: "Jojstni dan imam!" Še Neli se tako veseli zanjo, napihne balone, okrasiva stanovanje, ko Lina spi. Mož poskrbi za hrano, s katero pogostimo goste, vsi pa komaj čakamo, da se Lina popoldne zbudi in pride iz sobe, z bosimi, malimi nogicami in kuštravo glavo in ji zakličemo: "Vse najboljše, Lina!"

Takrat vse obstoji, takrat mi ni pomembno nič drugega. In leto se začne ...

Vsako soboto, že 14 let, vam zaželim, da bi pazili na svoje zdravje. In tudi to, praznično pisanje, zaključujem v svojem slogu. Pazite nase. Pazite na tiste, ki jih imate radi. Neprecenljivi so. Najbolj dragoceni. Stisnite jih k sebi in povejte, da jih imate radi. Ker na koncu vseh let šteje samo to.

Srečno vam voščim!