Generalna skupščina Združenih narodov je 20. marec razglasila za mednarodni dan sreče. Prvič smo ga praznovali leta 2013. Letošnja tema opominja, da dolgotrajna sreča izvira iz sočutja do sočloveka, občutka povezanosti in občutka pripadnosti, so zapisali na Sursu.

Prebivalci Slovenije, starejši od 16 let, so splošno zadovoljstvo z življenjem lani izrazili s povprečno oceno 7,7 (na lestvici od 0 do 10). Ta ocena je odvisna od zdravja, finančnega stanja, položaja na trgu dela, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov (prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi). Najvišjo oceno (8,4) so navedli prebivalci, ki so svoje zdravstveno stanje ocenjevali kot zelo dobro.

Najvišje zadovoljstvo z življenjem so izrazile osebe, ki so s svojimi dohodki mesec preživele lahko oz. zelo lahko. Najnižje pa so ga ocenili tisti, ki so mesec preživeli zelo težko oz. težko, ter taki, ki si ne morejo privoščiti primerno ogrevanega stanovanja.

Deleži prebivalcev, ki so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2022 počutili srečne ves čas ali večino časa, so se med članicami EU precej razlikovali. Kot najbolj srečni so se opredelili Belgijci (78 odstotkov), kot najmanj srečni pa Bolgari (37 odstotkov).

V Sloveniji sta se kot srečni ves čas ali večino časa ocenili dve tretjini prebivalcev (66 odstotkov), kar je bilo dve odstotni točki več od povprečja EU (64 odstotkov), še navaja Surs.